Med glavnimi delniškimi indeksi so največjo tedensko rast dosegle naložbe s trgov v razvoju. Med njimi so s 3,4-odstotno rastjo, merjeno v evrih, izstopale mehiške delnice, ki so v začetku tedna porasle zaradi dogovora med ZDA in Mehiko za zajezitev migrantskega vala, zaradi katerega je Trump preklical napovedane carine proti Mehiki.
Solidna je bila tudi rast kitajskih delnic (2,5 odstotka, v evrih), ki je niso ustavile gospodarske objave o upočasnjeni rasti industrijske proizvodnje. Ta se je maja v primerjavi s prejšnjim letom povišala za 5 odstotkov, kar je manj od prvotnih napovedi in aprilske rasti ter predstavlja najnižjo stopnjo rasti po letu 2002. Svetla točka zadnjih gospodarskih podatkov iz Kitajske je bila prodaja na drobno, ki je bila v primerjavi z lanskim majem višja za 8,6 odstotka, deloma zato, ker so dodatni prosti dnevi spodbudili turizem in potrošnjo.
Kljub negotovosti glede razpleta trgovinskega spora med Kitajsko in ZDA kitajski uradniki mirijo vlagatelje, da je tamkajšnje gospodarstvo dovolj močno, da premaga trgovinsko vojno. Guverner kitajske centralne banke pa je pred kratkim dejal, da je na voljo še precej prostora za prilagoditev monetarne politike v primeru poglobitve konflikta.
Na naftnem trgu je bilo v minulem tednu pestro. Do srede je cena tekočega zlata padala, po novici o četrtkovih napadih na tankerja v Omanskem morju, ki sta prevažala nafto iz Perzijskega zaliva, pa je cena nafte poskočila za 4,4 odstotka, na tedenski ravni pa vseeno padla. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ugotavlja, da se bodo svetovne zaloge nafte v prihodnjem letu zaradi številnih novih projektov v ZDA, Braziliji, Kanadi in na Norveškem povečale veliko bolj kot povpraševanje, kar bo še dodatno obremenilo kartel OPEC. Poročilo IEA kaže na to, da se strahovi glede povpraševanja po nafti že uresničujejo, saj se je v prvem letošnjem četrtletju svetovno povpraševanje povečalo le za 300.000 sodčkov na dan, kar predstavlja najšibkejšo rast od leta 2011.
V petek so se delnice Facebooka povzpele za 2,8 odstotka, k čemur je pripomoglo poročilo, ki podrobno opisuje načrte podjetja za uvedbo digitalne valute, ki naj bi bila predstavljena v tem tednu. Velikan družbenih omrežij, ki ima poleg Facebooka še Instagram, Facebook Messenger, WhatsApp in Oculus, je razkril, da uresničevanje kriptovalutnih ambicij uspešno napreduje ter da so se projektu pridružile družbe Visa, Mastercard, PayPal in Uber, ki podpirajo digitalno valuto Facebook. Več podrobnosti bo znanih ta teden. Na zasedanju ameriške centralne banke (Fed) se pričakuje razprava o morebitnem znižanju obrestne mere, odločitve glede ohranitve oziroma spremembe denarne politike pa bosta sporočili tudi japonska (BoJ) in angleška centralna banka (BoE).
