Za poimenovanje večnamenskih grbinastih poligonov, ki jih Mestna občina Ljubljana (MOL) gradi na območju Ljubljane za kolesarje (ter »voznike« skirojev, rolk in rolark), so si izmislili domačo zloženko kolopark, ki zamenjuje spačenko tujega izvora bike park. MOL pohvala, hkrati pa se ob koloparku postavlja vprašanje, zakaj zanj skrbi društvo s tujim imenom Kolesarsko društvo Rajd (po angl. izrazu ride, izg. ráid). Očitno ima društvo Rajd težave s slovenščino. Tudi ni edino: v Kranjski Gori, na Pohorju in drugod še kar naprej po angleško »bajkajo« (ang. bike, kolo, kolesariti)… MOL velja tudi pohvala, ker se je izognila tujejezični »bajkomaniji« in zasnovala obsežen sistem za izposojo dvokoles z domačim pogovornim imenom Bicikelj – uganka je le, od kod jim končna črka »j«, ki je pravopis ne zapiše. Metanje plastičnih ali gumijastih ploščic so navdušenci krstili za prstomet. Izraz se že uveljavlja v javnih občilih. Čedalje pogosteje je tudi v rabi slovenski izraz izziv namesto tujega challenge, ki je bil še pred kratkim pogost »modni« izraz.
Že dlje časa poznamo tudi športno društvo GIB, ki nedvoumno sporoča, s čim se ukvarja. Goriški športni pedagog Miran Franko vodi Športno društvo Sonček. Tudi novomeški Košarkarski klub Žoltasti troti, ki ga je leta 2015 registrirala Košarkarska zveza Slovenije, si je izbral domače ime. Na Štajerskem deluje Športno društvo NLP (Naše lepo Pohorje), v slovenskem jeziku pa Štajerci oglašajo tudi rekreativni maraton Okoli Pohorja. S Pokljuke poročajo, da bo Športno društvo Strelica tam organiziralo smučarski tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov. (Anglofilski snobi bi najbrž društvo krstili z angleškim izrazom Arrow). Na Cerkljanskem deluje ŠD Pedal. Namesto žargonskega izraza skejt park se čedalje bolj uveljavlja neoporečen domač izraz rolkarski park. Poznamo alpinistični klub AK Rinka, ki je zagotovo dobil ime po znani gori v Kamniških Alpah. Tudi v Ratečah deluje društvo Ponca, ki nosi ime ene od večjih gora v Zgornjesavski dolini. Novi zavarovani plezalni poti so v Mojstrani krstili s slovenskima imenoma: lažja nosi ime Aljaževa pot, druga je Pot mojstranških veveric. Domača imena kranjskogorskih smučišč (Brsnina, Preseka, Dolenčev rut, Kekec, Mojca, Velika Mojca) dokazujejo, da gre tudi brez tujejezičnega afnanja. Na Veliki planini imajo za otroke smučarsko vlečnico Jurček. Simpatično! V Kranjski Gori deluje Športno društvo Zelenci (pohvala!), ki pa, žal, širi tuj izraz floorball (graja!), čeprav za tujko poznamo domač izraz »dvoranski hokej«. Namesto tujega izraza zipline (ki ga, preverjeno, domorodci ne razumejo) se čedalje pogosteje pojavlja večbesedni izraz spust po jekleni žici.
Ljubljanski plezalni klub si je nadel ime Stena. Žal so največji center za balvansko plezanje v Sloveniji poangležili v Bolder Sceno (angl. boulder, skala, pečina, kamnita klada), krstna botra pa je bila slovenska ekipa z nepotrebnim angleškim imenom City Wall (mestna stena, zid ?). Nekaj jezikovnih snobov očitno ne more brez angleščine… Športno društvo Tura iz Ajdovščine organizira majsko tekaško prireditev, žal pod tujim imenom Ultra Trail Vipavska dolina. Le zakaj tujejezično afnanje? No, vsaj Vipavske doline niso poangležili. V Radencih vsako leto prirejajo Maraton treh src, pa tudi Maraton Franja ostaja slovenski. V Medvodah deluje javni zavod Sotočje, ki organizira Nočni tek Medvode (lahko bi se po angleško afnali z »Night Race Medvode«). Športni park Bevke v Logu pri Brezovici že sedmo leto zapored organizira tek s preprostim domačim imenom tek Bevke – brez nepotrebnega afnanja s tujimi izrazi. Mozirje je že več kot sedem desetletij znano po tamkajšnji Gozdni šoli, novodobni najemniki tabora pa so domači izraz posilili s tujim: Gozdna šola Mozirje je zdaj Forest Camping Mozirje. Zakaj? Če to ni razprodaja slovenščine… Če že računajo na tujski zaslužek (saj za to gre!), naj ostane vsaj dvojezični naziv, da bomo Janezi, ki smo se tam šolali, vedeli, za kaj gre.
Vrsta pozitivnih zgledov kaže, da je vendarle vse mogoče povedati z domačimi besedami. Včasih je treba le nekaj znanja, volje, intelektualnega napora in nemara tudi nekaj domoljubne ozaveščenosti. Za zgled in spodbudo športnikom in športnim organizacijam je lahko tudi gobarsko društvo iz Maribora, ki si je nadelo domače ime Lisičke. In lisičke še vedno rastejo v domačih gozdovih, čeprav jim domači gobarji ne rečejo chanterelle (angl. goba lisička)…
Silvo Kristan, Podkoren
