Odločba ministrstva za okolje in prostor, s katero je slednje razveljavilo gradbeno dovoljenje za gradnjo palače in vile Schellenburg na območju nekdanjega Kolizeja, razkriva pritožbene razloge zemljiške sosede tega projekta družbe Pandom. Čeprav se ministrstvo v tej odločbi do navedb Pandoma vsebinsko ni opredelilo, gre pričakovati, da bo vendarle na vsa ta vprašanja odgovorilo, saj bo prav ministrstvo ponovno odločalo o izdaji gradbenega dovoljenja za vilo in palačo.
Iz odločbe je razvidno, da si Pandom in družba investitorica ILAG Tivoli na nasprotnih bregovih stojita glede strokovnih vprašanj gradnje. Pandom je najel sodno izvedenko, ki je gradnjo ocenila kot nevarno. Upravna enota, ki je prvotno vodila postopek izdaje gradbenega dovoljenja, mnenja te izvedenke ni upoštevala, a Pandom je pričakoval, da bo vsaj poiskala nepristranskega izvedenca, ki bi ustrezno pretehtal nasprotujoče si navedbe.
Pandom opozarja na zaščiteno rdečelistno bukev
Ena izmed točk pritožbe je bila tudi rdečelistna bukev, ki raste na zemljišču Pandoma ob Puharjevi ulici 10 blizu meje z zemljiščem ILAG Tivoli. Zavod za varstvo narave je to bukev razglasil za naravno vrednoto zaradi njenega izjemnega obsega debla, je povedala Alja Grošelj iz Zavoda za varstvo narave. Bukvino deblo je imelo leta 2013, ko so ga zadnjič izmerili, obseg kar 334 centimetrov.
Pandom je v pritožbi trdil, da v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja leta 2017 »ni bila opravljena vsebinska presoja vpliva nameravane gradnje na zemljišče Pandoma in na njem stoječe naravne vrednote«, je razvidno iz odločbe ministrstva. Pandomu očitno v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ni bil priznan status stranskega udeleženca. Pandom trdi, da se upravna enota ne bi smela zgolj sklicevati na okoljevarstveno soglasje, ki ugotavlja, da naj nameravana gradnja ne bi »posegala v koreninski sistem drevesa in ne bo poslabšala njegovih življenjskih razmer, saj na območje nameravanega posega sega le manjši del krošnje (približno dva metra), kar pomeni, da drevo ne bo ogroženo niti, če bo ta del krošnje porezan«. Po mnenju Pandoma bi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ moral sam ugotoviti dejansko stanje in morebitne vplive na drevo. Neuradno smo izvedeli, da v ILAG Tivoli spor zaradi rdečelistne bukve vidijo kot sredstvo, s katerim želi sosed Pandom zavlačevati načrtovano gradnjo na območju nekdanjega Kolizeja.
Ob izkopu poškodovali del korenin
V Zavodu za varstvo narave so potrdili, da so v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ocenili, da rdečelistna bukev raste dovolj stran od vseh načrtovanih posegov, in niso dali posebnih varstvenih usmeritev za drevo. Grošljeva je povedala, da je ILAG Tivoli pozneje zavod zaprosil še za strokovno mnenje o rdečelistni bukvi »in vlogi priložil vrsto dokumentov, med drugim arboristično oceno stanja in predlagane ukrepe na obravnavanem drevesu«.
»Ocenili smo, da bi bili priporočeni arboristični ukrepi primerni in koristni za drevesno naravno vrednoto, katere rastišče je bilo ob rušitvi Kolizeja izpostavljeno negativnim spremembam. Ti ukrepi so vključevali tudi krajšanje krošnje,« je dejala Grošljeva in pojasnila, da je bil ob izkopu gradbene jame vendarle nekoliko poškodovan bujen koreninski sistem bukve. Zaradi tega bi bilo krajšanje krošnje smiselno, je dejala Grošljeva, saj »če zmanjšaš koreninski sistem, moraš sorazmerno zmanjšati tudi krošnjo, ker je drevo manj sposobno priskrbeti dovolj hrane«. Poudarila pa je, da ta arboristična ocena za lastnika drevesa ni zavezujoča, saj tega dokumenta na podlagi pregleda stanja naravnih vrednot ni pripravil zavod sam, temveč se je le opredelil do ocene, ki jo je naročil investitor.
Zaradi platane prestavili komunalne vode
Grošljeva je omenila, da je v neposredni bližini zemljišča ILAG Tivoli še ena naravna vrednota. Platana ob hiši na naslovu Puharjeva 1 je zavarovana tudi kot naravni spomenik lokalnega pomena. Komunalna infrastruktura je bila sprva zarisana ravno čez rastišče omenjene platane, vendar je Zavod za varstvo narave zahteval, naj ILAG Tivoli cevi umakne. »Na novo so sprojektirali to infrastrukturo stran od rastišča in dobili od nas pozitivno mnenje,« je razložila Grošljeva.
