Poletna vročina in soparno ozračje sta za pse in mačke prava nadloga. Psi namreč ne morejo uravnavati telesne temperature z znojenjem, saj imajo znojne žleze le na smrčku in blazinicah, ohladijo se lahko samo z dihanjem. Tako se lahko hitro pregrejejo in doživijo tako imenovani toplotni udar.

Nujno po pomoč veterinarja

S sopenjem se pes torej hladi. Če to počne z zelo odprtim gobčkom, pri čemer mu ob strani visi že močno zatečen jezik, je zadnji čas, da ga odpeljemo v hlad sence, še bolje v ohlajen prostor. Poskrbimo tudi, da ima na razpolago dovolj hladne vode. Tudi prekomerno slinjenje je eden od znakov, da se telo ne ohlaja dovolj hitro. Pomemben znak toplotnega udara, na katerega moramo biti pozorni, je nepravilen oziroma izredno hiter srčni utrip. Tudi v tem primeru bo obisk veterinarja nujen.

S striženjem ne pretiravamo

O negi psov poleti so se na družbenem omrežju razpisali v novogoriškem salonu za nego in striženje psov Kelkas. »️Redna in pravilna nega psa v salonu je potrebna vse leto na 3 do 8 tednov, odvisno od pasme, ne le zaradi lepotnih, temveč tudi zdravstvenih razlogov. Dlaka pri psih ni le lepotni dodatek, ampak tudi zaščita in izolator, tako pred mrazom kot pred vročino,« so zapisali. »Redno negovan pes z razčesano in čisto dlako bo vročino lažje prenašal kot pes, katerega koža ne diha zaradi zavozlane dlake, ali tisti, ki je zaradi kratko pobrite dlake izpostavljen vročini ali soncu.« Prav tako, opozarjajo lastnike psov v salonu Kelkas, lahko v primeru zavozlanih kožuhov tvegamo nastanek izpuščajev in vnetja kože, pri kratko pobritih psih pa sončne opekline. V obeh primerih lahko zaradi pomanjkanja izolacije izzovemo tudi vročinski udar. »Zato dobi pes pri nas nego, ki je za njegovo pasmo primerna, naj bo to kopanje, striženje, izčesavanje odmrle dlake ali trimanje. Glede na letni čas se lahko pri določenih pasmah, ki se strižejo, spremeni dolžina dlake, nikakor pa ne postopek dela,« so še zapisali.

Opekline na pasjih blazinicah

Previdni moramo biti tudi na sprehodu, zlasti v pregretih betonskih naseljih. Kot opozarjajo veterinarji, lahko pri temperaturi zraka 30 stopinj Celzija temperatura asfalta zraste tudi na 60, ob višjih temperaturah celo do 80 stopinj Celzija. Že z zelo kratkim sprehodom po razgretem asfaltu lahko tvegate resne poškodbe. Sicer vam ne priporočamo, vendar če niste prepričani, lahko vedno tudi sami poskusite stopiti bosi na vroč asfalt. Ko ste na sprehodu s psom, se izogibajte hoji po prevroči površini, tako po asfaltu kot pregretih kamenčkih, in iščite travne površine.

Pav zato psa na daljši prehod in aktivnost odpeljemo v zgodnjih jutranjih in večernih urah, ko vročina popusti za vsaj nekaj stopinj. Čez dan, ko mora pes opraviti potrebo, pa iščemo predvsem travnate površine. V specializiranih pasjih trgovinah vam bodo ponudili tudi pasje čeveljce, ki so narejeni z namenom, da zaščitijo občutljive pasje blazinice.

Zagotovo je še vedno najpomembnejša preventiva. Čez dan se izogibamo večjim naporom, psa tudi hranimo manj. Klimatiziran prostor je v času najhujše vročine dobrodošel, a nikar ne pretiravamo s hladom, saj so veliki temperaturni preskoki za psa lahko tudi neugodni (prehlad, vnetje ušes in oči…).