Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver je spomnil, da vlada vsako leto izda odlok za upravljanje populacije rjavega medveda in volka, a se ta zaradi sodbe upravnega sodišča v tekoči lovni sezoni ne izvaja. Obe populaciji sta v ugodnem stanju, spremenil se je vzorec vedenja, število škod se zvišuje, obstaja bojazen napada na človeka, zato ni druge zadovoljive možnosti kot takojšno uravnavanje obeh populacij, kar bo omogočil interventni zakon. Zaradi predlaganega odvzema, ki vključuje tako odstrel kot druge oblike smrtnosti, se ugodne stanje populacije rjavega medveda in volka ne bo ogrozilo.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek je ocenil, da je poseg v populacijo v luči naraščajočih škod zaradi zveri nujen, zlasti tam, kjer te povzročajo redne težave, seveda ob konsenzu s stroko. Podpiramo takšno upravljanje s populacijo, da jih ohranimo na takšni ravni, da je genetska pestrost dovolj velika. Ob tem je ocenil, da bodo imeli lovci zaradi nekaterih dopolnil k zakonu lahko težavo z izvajanjem, in sicer zaradi omejitev lokacije odvzema - prej usmeritve (med drugim, da se prednostno izvede odstrel v pasu 1,5 kilometra okoli naselij) so namreč za lovce postali pogoji.

Podgoršek je ob tem navedel še podatke zavoda za gozdove, da je intervencijska skupina zaradi škod letos do konca maja prejela 124 klicev, potem ko jih je bilo lani v enakem obdobju 76. Letos so tudi zabeležili tri neposredne napade na ljudi, lani v celotnem letu štiri. »Lahko govorimo o tem, da se nam vendarle povečujejo škode,« je dodal.

Da gre pri spremembi usmeritev v pogoje za resno zadevo, je opozoril Srečko Žerjav iz Lovske zveze Slovenije in bil kritičen tudi do predvidenih glob. Lovci so po njegovih pojasnilih prostovoljci, večinoma se lovi ponoči in včasih je težko oceniti razdaljo do živali, njeno velikost in starost ipd, sankcije zaradi napak pa so po njegovi oceni izredno visoke.

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer po besedah predsednika Cveta Zupančiča predlog zakona, ki po pravni plati dovoljuje reševati ta problem, pozdravljajo, so ocenili, da bodo dopolnila bolj otežila kot pomagala izvajati zakon. Zbornica sicer zahteva, da se začnejo pripravljati upravljalski načrti in odlok za prihodnje leto oz. lovno sezono.

Kot mu je pojasnil Maver, interventni zakon rešuje akutno situacijo, na ministrstvu tako pripravljajo odlok o odvzemu medveda in volka iz narave za leto 2019/2020, nared naj bi bil do septembra.

Večina poslancev je predlog zakona pozdravili, do njega so kritični le v Levici, kjer po besedah Luke Mesca pozivajo k razumu. Po njegovih pojasnilih se namreč število škod zmanjšuje, čeprav se število zveri zvišuje, ob tem pa je ocenil, da je treba najprej poseči po drugih alternativnih ukrepih, kot je npr. postavitev ograj in električnih pastirjev. Število škod je po njegovih navedbah upadlo s 500 v letu 2015 pod 200, kolikor jih je danes.

Za poslanca SMC Igorja Zorčiča pogoji, prej usmeritve, niso tako problematični. Kot je poudaril, dikcija predloga zakona ni tako ozka, po njegovi oceni tudi pri izvajanju ne bo tako problematična.

Iva Dimic (NSi), ki je sicer naklonjena interventnemu zakonu, se je obregnila ob predvidene globe in ocenila, da smo začeli kaznovati ljudi na vsakem koraku.

Tudi Boris Doblekar (SDS) je predlog zakona pozdravil, a ocenil, da so predvidene globe previsoke. Ob tem je pozval tudi k dolgoročni rešitvi, da ne bomo le gasili požarov.

Po danes sprejetih dopolnilih se za neupoštevanje obsega in prostorske razporeditve in načrta podrobnejše prostorske ureditve odstrela živali po posameznih loviščih globe za pravne osebe gibljejo od 10.000 do 60.000 evrov, za samostojne podjetnike od 5000 do 15.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika od 2500 do 7000 evrov, za posameznike pa od 1000 do 3000 evrov.

DZ bo o predlogu zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave odločal v četrtek.