Jedrski sporazum šestih držav z Iranom bo kmalu očitno doživel nov, morda celo odločilni udarec, potem ko je Teheran danes naznanil, da bo čez deset dni presegel zgornjo količino obogatenega urana, ki jo po dogovoru iz leta 2015 še lahko ima. ZDA, ki so od sporazuma lani odstopile, so napoved Teherana označile za izsiljevanje, manj ostri pa so bili na stari celini, ki ima po oceni Irana v rokah ključ do rešitve jedrskega sporazuma, a naj bi ukrepala prepočasi.
Sporazum, ki je močno omejil jedrski program islamske republike v zameno za ukinitev večine sankcij proti njej, med drugim določa, da ima Iran lahko največ 300 kilogramov urana, obogatenega do 3,67-odstotnega deleža izotopa U-235. Določa tudi, da ima lahko največ 1300 ton težke vode, ki se uporablja v reaktorju za pridobivanje plutonija.
Po zadnji zaostritvi z ZDA, ki se je začela prejšnji mesec, je Iran pospešil bogatenje urana, zdaj pa napovedal, da bo 27. junija tudi presegel omenjeno zgornjo dovoljeno količino. Predstavnik iranske organizacije za jedrsko energijo Behruz Kamalvandi je tudi dejal, da bodo uran bogatili do višje, morda petodstotne vrednosti, da bi ga lahko uporabljali v elektrarni v Bušerju, ali celo do 20 odstotkov za uporabo v raziskovalnem reaktorju. Za jedrsko orožje je potrebna obogatitev na 90 odstotkov.
Kamalvandi je imel, pomenljivo, tiskovno konferenco v Araku, kjer ima Iran reaktor na težko vodo in kjer bi lahko pridobivali plutonij. Iran je po sklenitvi sporazuma med drugim začel zalivati osrednje cevi reaktorja z betonom, a kot je že razkril, je nakupil rezervne cevi za vsak slučaj, če se sopodpisnice ne bi držale dogovora.
Mehanizem obvisel v zraku
Sodeč po besedah iranskega predsednika Hasana Rohanija je današnji desetdnevni ultimat namenjen predvsem evropskim podpisnicam jedrskega sporazuma – Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji in EU. Te skupaj z Rusijo in Kitajsko javno trdijo, da želijo sporazum obdržati, čeprav so ZDA od njega odstopile in državam, ki bi trgovale s Teheranom, grozijo s sankcijami. Da bi se ameriškim ukrepom izognili, so na stari celini poskušali vpeljati poseben mehanizem posrednega trgovanja, ki pa še ni zaživel, Iran pa je očitno izgubil potrpljenje.
V Teheranu sicer poudarjajo, da ima Evropa še čas, da sporazum reši. In če je prav razumeti besede Kamalvandija, Iran prekoračitve omejitev iz jedrskega sporazuma ne razume kot njegovo kršitev. Kot namreč pravi, besedilo sporazuma dovoljuje takšne poteze, če se druga stran ne drži dogovorjenega.
Brez komentarja, dokler se ne oglasi jedrska agencija
V Evropi so se danes odzvali precej zadržano in umirjeno. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bo nadaljeval dialog z Iranom, da se sporazum reši. Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa se je izognila komentarju, dokler mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA ne ugotovi kršitev Irana. Za zdaj sporoča, da kršitev ni zaznala. V Londonu je bila poslavljajoča se vlada bolj ostra, rekoč da bo pustila na mizi vse možnosti, če Iran uresniči, kar napoveduje.
Njegova napoved je prišla sredi že tako zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. ZDA so Teheran obtožile, da stoji za napadom na dva tankerja v Omanskem zalivu pretekli teden, Iran obtožuje Savdsko Arabijo, da zagovarja »militaristični pristop« v regiji, izraelski premier Benjamin Netanjahu pravi, da na noben način ne bo dovolil Iranu razvoja jedrskega orožja, vodja ameriške diplomacije Mike Pompeo pa navaja, da ZDA preučujejo vse mogoče scenarije, tudi vojaškega. Vsi sicer zagotavljajo, da si vojne nikakor ne želijo, vendar dogodki in dejanja zadnjih tednov in dni prej peljejo proti njej kot pa stran od nje.
