Učiteljica razrednega pouka iz kočevske osnovne šole zbora odposlancev Nina Ivančič je na plošči s preprostim zemljevidom nekega mesta iz magnetnih delov sestavila pot od pekarne do otroškega igrišča. Nato je na začetek poti postavila belega robotka kuba in puščice na ploščicah so ga vodile do cilja.
Tako so osnove robotike v preteklem šolskem letu poskusno spoznavali v prvem razredu omenjene osnovne šole, v drugem in tretjem razredu sledi nadaljevanje z že nekoliko zahtevnejšimi funkcijami in ukazi. Kot pravi Ivančičeva, so bili tako otroci kot učitelji nad delom z robotkom navdušeni. »Učenci, razdeljeni v skupine od 3 do 5, so morali pri sestavljanju poznati ukaze levo, desno, naprej in druge prostorske izraze. S tem se program Kubo povezuje s cilji na področju matematike v prvem razredu. Ker morajo učenci vmes upoštevati tudi varno pot, se s tem učijo še pravil v prometu, kar spada v program spoznavanja okolja. Robotka lahko uporabljamo tudi pri preprostih računskih operacijah, pa pri slovenščini, kjer otroci Rdeči kapici sestavijo pot do babičine hišice, ali pa sestavijo povsem novo zgodbo. Uporaben je pri mnogih predmetih, možnosti je ogromno.«
Otroci razvijajo željo po ustvarjanju
Kot pravi, so otroci pri predmetih, pri katerih so uporabili kuba, pokazali veliko željo po ustvarjanju, izboljšalo se je medsebojno sodelovanje, spoštovanje, saj so morali skupaj reševati problemske naloge in tudi reševati konflikte med seboj. Metode in cilji kubo robotike se, kot pravi, povezujejo in navezujejo z učnimi cilji prve triade. S tem je omogočeno tudi medpredmetno sodelovanje.
Te dni v podjetniškem inkubatorju že izobražujejo učitelje z vseh štirih kočevskih osnovnih šol, kjer bodo s prihodnjim šolskim letom delo z robotkom »uvedli« pri različnih predmetih. Želja Podjetniškega inkubatorja Kočevje (PIK), podjetja SRIP-Tovarne prihodnosti ter danskega podjetja Kubo, ki so podpisali sporazum o sodelovanju, je približati robotiko in razumevanje procesov čim več otrokom po Sloveniji. Tako bodo v prihodnjih mesecih izobrazili okoli 150 učiteljev z vseh koncev države.
»Danes je v veliki meri prepuščeno mladim samim in ambicijam njihovih staršev, ali bodo sploh prišli v stik s tehnologijo. Pozneje je težko pridobiti navdušence, če ne dobijo tega impulza že zelo zgodaj. Naša sedanjost so računalniki, njihova čez 15 let bo povsem nekaj drugega. Zato jih moramo že danes opremiti z osnovnimi znanji za prihodnost,« pravi direktor PIK Marko Stijepić. Robotek kubo je namenjen otrokom med 6. in 9. letom starosti. Za delo z njim otroci ne potrebujejo računalnika ali tablice, pa vendar se skozi igro naučijo osnovnih elementov programiranja, programskega jezika, delo z robotki spodbuja njihovo domišljijo in kreiranje zgodb. Pouk z robotki poteka v sklopu rednih šolskih ur v skupnem obsegu 30 ur na leto.
Šole in države niso pripravljene na prihodnost
Kot pravi Soren Olesen iz danskega podjetja Kubo, je robotek nastal pred dvema letoma kot univerzitetni projekt, ko so študentje razmišljali, kako učiti otroke o kodiranju in programiranju že v zelo zgodnjih letih. Na podlagi številnih raziskav in pogovorov so izdelali robotka. Po spletu naključij se je znašel na trgu, pred enim letom so ga poznali v šestih državah, danes že v dvajsetih. »Leta 2034 bo v svetu 47 odstotkov služb avtomatiziranih, kažejo raziskave. Vemo pa tudi, da šole in države niso pripravljene. Zato je bila osnovna ideja Kuba predstaviti tehnologijo otrokom že zelo zgodaj, predvsem zato, da bi jo razumeli.«
V podjetniškem inkubatorju so se v spodbujanje temeljnih znanj industrije 4.0 in robotike usmerili tudi zaradi prihoda japonske tovarne Yaskawa. Po besedah prvega moža Yaskawe v Sloveniji Huberta Koslerja je danes jasno, da sta digitalizacija in robotizacija trend, ki se mu ne moremo izogniti. »Zato je zelo dobro ta znanja uvajati že v osnovni šoli. Morda se bo potem tudi več otrok odločalo za tehnične šole in fakultete. Izobraževalni sistem je treba prilagoditi novim potrebam. In to, kar se danes dogaja v Kočevju z robotki kubo, je dober začetek,« je prepričan.
