Slišati je, da je širitev na nekdanje socialistične dežele kriva za težave EU v zadnjih 11 letih. A predvsem zato, ker se v bogatih članicah bojijo migracij poceni delovne sile iz revnih balkanskih držav, še dolgo, vsaj do leta 2025, ne bo nove širitve. V čakalnici je šest balkanskih držav, če ne štejemo Turčije, ki se oddaljuje od EU. Evropska komisija je konec maja menila, da sta Albanija in Severna Makedonija pripravljeni za pogajanja o polnopravnem članstvu, medtem ko Črna gora in Srbija ne izpolnjujeta kriterijev, Bosna in Hercegovina in Kosovo pa nista še niti na začetku nujnih reform.
Prva na seznamu je Severna Makedonija
A tudi Albanija in Severna Makedonija imata zelo malo možnosti za članstvo v EU v prihodnjih letih. To je dal vedeti predsednik komisije Jean-Claude Juncker, ko je nedavno dejal, da bo »storil vse mogoče«, da bo Svet EU (v katerem so predstavniki držav članic) odobril pogajanja o vstopu teh dveh držav v EU. V torek 18. junija bodo namreč o tem odločali ministri članic.
V najboljšem položaju je zdaj sicer Severna Makedonija. Njeno socialdemokratsko vlado med drugim zelo hvali ugledni britanski liberalni tednik The Economist: »Po več letih avtoritarnega in slabega vladanja je nova vlada, ki jo vodi Zoran Zaev, začela boj proti korupciji in reformo sodnega sistema. Odnos med slovansko večino in albansko manjšino je dober.« Za Albanijo pa obstaja bojazen, da bi se z njo, če bi vstopila v EU, zgodilo podobno kot z Bolgarijo, iz katere so se v EU razširile tolpe kriminalcev.
EU ne bo držala besede
The Economist pa obžaluje, da bo zdaj ministrski svet EU, ki mora za svojo odločitev o širitvi imeti soglasje vseh držav članic, po vsej verjetnosti tudi za Severno Makedonijo preložil začetek pogajanj o polnopravnem članstvu. Sicer je komisija zaradi napredka na vseh področjih toliko bolj za začetek pogajanj s Skopjem, ker je EU to obljubila Makedoncem, če se bodo z Grki dogovorili glede imena. Prav zaradi obljube o začetku teh pogajanj je Zaev pred enim letom podpisal prespanski sporazum z grško vlado, s katerim je njegova država po odobritvi sobranja dobila ime Severna Makedonija.
Glavni krivec tega, da EU ne bo držala besede, je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se boji, da bi se ob širitvi EU, pa čeprav samo na dvomilijonsko Severno Makedonijo, v Franciji okrepila skrajna desničarka Marine Le Pen. Francija ima namreč visoko raven brezposelnosti in mnogi Francozi se bojijo, da bodo s širitvijo EU ogrožena njihova delovna mesta.
Proti pogajanju EU s Severno Makedonijo o polnopravnem članstvu so tudi v nemški vladajoči krščansko-demokratski stranki, tako da bo kanclerka Angela Merklova težko dobila odobritev parlamenta, ki jo potrebuje. Medtem bo v Grčiji po parlamentarnih volitvah 7. julija na oblast prišla nacionalistična desnica, ki bo jeseni gotovo preprečila začetek teh pogajanj. Pravzaprav bi to najbrž storile tudi nizozemska, španska, danska in belgijska vlada.
Če pa EU ne bo držala obljube, ki jo je dala Severni Makedoniji glede pogajanj o članstvu po sporazumu med Skopjem in Atenami ter po pomembnih reformah sedanje vlade Zorana Zaeva, se bo uveljavilo prepričanje, da Evropski uniji ni mogoče verjeti na besedo. Tudi zato bodo svoj vpliv v šestih balkanskih državah, ki niso v EU, še bolj okrepile Turčija, Rusija in Kitajska. Balkan bi tako ostal območje velikih napetosti in nevarnih konfliktov. Poleg tega bi brezperspektivnost teh držav samo spodbujala njihove mlade državljane k izseljevanju, pa tudi h kriminalu.
