Za kako dolgo bodo ustavili postopek, po njenih besedah še ni odločeno. »Delo na zakonu bo ustavljeno, dokler ne bo končano pojasnjevanje in poslušanje pripomb,« je dejala. Ponovila je, da je takšen zakon potreben za odpravo zakonodajnih vrzeli in pregon kriminala. »Globoko obžalujem, da so pomanjkljivosti našega dela in različni drugi dejavniki zanetili številne polemike in spore v družbi po relativno mirnem obdobju zadnjih dveh let,« je dodala.

V nedeljo je sicer napovedan nov protest proti omenjenemu zakonu. Organizatorji so danes sporočili, da bodo kljub napovedi vlade o začasni ustavitvi zakonodajnega postopka vztrajali pri shodu, saj želijo, da se sporni zakon popolnoma umakne. »Vladi moramo povedati, da bodo Hongkonžani vztrajali in ne bodo ustavili našega nasprotovanja vladi, razen če pride do umika zakona,« je novinarjem povedal Jimmy Sham iz Civilne fronte za človekove pravice.

Po poročanju lokalnih medijev je Lamova dan pred napovedanim novim protestom podlegla pritiskom, ki jim je bila priča v zadnjih dneh. Med tistimi, ki so pozivali k ustavitvi zakona, so bili tudi pripadniki njenega političnega tabora, naklonjeni Kitajski. »Če še malo počakamo, ne bo hudega. Da se državljani umirijo,« je za i-Cable News povedala poslanka Ann Chiang.

Spet drugi so Lamovo opozarjali pred uklanjanjem protestnikom. »Če vlada popusti pritisku nasilja in zunanjih vplivov, bo to dolgoročno vodilo do neukrotljivega Hongkonga,« je dejala poslanka Regina Ip.

Spopadi med protestniki in policijo so izbruhnili v začetku tedna. Protestniki so blokirali ceste in ohromili promet v mestu, ko so skušali vdreti v zgradbo parlamenta, pa jih je policija ustavila. Protestniki so nato začeli v policiste metati različne predmete, policija pa je odgovorila z gumijevkami, solzivcem in tudi gumijastimi naboji.

Več tisoč ljudi se je v petek zvečer zbralo v parku v središču Hongkonga v znak protesta proti uporabi sile proti večinoma mladim protestnikom. Med zbranimi so bili večinoma starši teh protestnikov. »Moja otroka sta bila tudi na protestu. Čeprav bi raje, da sta na varnem, doma, ju razumem. To je njihov dom, ki ga ščitijo,« je povedala ena od protestnic, mati dveh otrok.

Sporni zakon, ki bi omogočal izročanje osumljencev celinski Kitajski, je naletel tudi na kritike mednarodne skupnosti. Posnetki sredinih spopadov pa so povzročili precejšnjo zaskrbljenost, zlasti ob posnetkih, na katerih policisti pretepajo neoborožene protestnike. Ranjenih je bilo najmanj 79 ljudi, od tega dva človeka huje. Šlo je za ene največjih političnih protestov od vrnitve te nekdanje britanske kolonije Kitajski leta 1997, navaja AFP.

Zakonodajo so hongkonške oblasti oblikovale po lanskem primeru, ko je nek moški na počitnicah v Tajvanu ubil svojo nosečo partnerko, a ga Hongkong ni mogel izročiti, ker s Taipeijem nima sklenjenega dogovora o izročanju. Kritiki opozarjajo, da bi sprejetje zakona vodilo v nadaljnjo erozijo sodne neodvisnosti ter da se "dolga roka oblasti v Pekingu" vmešava v politiko Hongkonga.