Zdi se logično, da bi morali vsakič, preden sprejemamo pomembne poslovne odločitve ali se želimo naučiti nečesa novega, sprva napolniti svoj bazen energije. Vendar raziskave kažejo, da sodobni človek pri tem ni najbolj uspešen. »Kar 9 od desetih ljudi ne zna preiti v stanje globoke budne sproščenosti in tam ostati vsaj 20 minut, ne da bi pri tem zaspali,« pravi Blanka Gašperlin, strokovna vodja centra Sita. Center s sedežem v Kranju izvaja nemško metodo, ki je v Sloveniji prisotna od leta 1990, njihovo poslanstvo pa temelji na inovativni, znanstveno podprti metodi Sita, s katero so pomagali že več tisoč ljudem, zlasti menedžerjem in podjetnikom pa tudi zdravnikom, pravnikom, politikom, estradnikom, mladostnikom. Gre za posebno tehniko telesnega in duševnega sproščanja, ki spodbudi rezervne sposobnosti naših možganov, da se ti učijo lahkotno, brez stresa in brez psiholoških ovir. Metodo je leta 1983 razvil nemški znanstvenik Karl-Heinz Gelsen. Hitro so jo »posvojila« podjetja, kot so Audi, Siemens in Lufthansa, ki so si želela zdravega, profitabilnega zaposlenega. »Z metodo so dosegli fiziološko ravnovesje vodstva in zaposlenih, zmanjšali prezentizem, ko posameznik prihaja na delo, vendar pri delu ni miselno zbran in učinkovit, odsotnost z delovnega mesta in povečali produktivnost,« je naštela Sandra Preradović, direktorica podjetja Sita. Gre za unikatno sinergijo med medicino in pedagogiko, ki vključuje originalen, atestiran harmonizator dihanja (tako imenovana biofeedback maska). Skupaj sta neločljiva celota, poudarjajo v centru.
Ko se dojenček rodi, zadiha skozi nos, dvigne trebušček, skozi nos naredi izdih in izprazni trebušček. Tega ga ni nihče naučil, to nam je dala narava. Po 10. letu pa dihanje postane nezavedno, tako kot na primer hoja. V sodobnem, hitrem, včasih prehitrem svetu se si zdi, da smo ljudje pozabili zavestno dihati, zato se težje umirimo in se osredotočamo. »Tu je harmonizator dihanja v veliko pomoč, ker nas k temu merljivo vodi,« je povedala Gašperlinova.
Povezava možganov in srca
Njihova želja je, da bi si vsak posameznik lahko vzel nekaj trenutkov zase, da zavestno zadiha in da je sposoben biti s svojimi občutki in mislimi tukaj in sedaj. »Največja težava današnjega človeka je, da nima stika s seboj in je ves čas v glavi razpršen. Zato potrebuje nekaj konkretnega – merljivega,« je poudarila Gašperlinova, sicer višja medicinska sestra. Nevroznanost je namreč dokazala, da zaradi načina življenja, kot ga imamo, najbolj in najhitreje poškodujemo ravno naše možgane. »In najboljši način za njihovo regeneracijo je, da jih prek fiziološkega ravnovesja spočijemo, potem pa jim damo hrano (torej vsebine, ki so lahko tudi v tujem jeziku), s pomočjo katere sami proizvajajo beljakovino, ki jih nahrani oziroma obnovi,« je poudarila Preradovićeva. Šele ko dosežemo nizko možgansko valovanje in sta aktivni obe možganski polovici hkrati, se vklopi tudi dolgoročni spomin. Dihamo polno, srčni ritem se umiri, ko ponovno povežemo možgane in srce, smo tudi kognitivno bolj sposobni. »Ko z vadbo srčne koherence dosežemo ravnovesje, smo optimalno pripravljeni na kakršen koli izziv,« je še dejala Gašperlinova. Posledica je boljše delovanje v stresnih okoliščinah, hitrejši in natančnejši odzivi, tako na fizični, psihični kot vedenjski ravni. V osebnem in poslovnem življenju smo sposobni integrirati nove zadolžitve, spremeniti neučinkovita vedenja v učinkovito delo, strah oziroma negotovost se počasi umika in nastane motivacija, ki dvigne energijo.
Nekonvencionalno učenje novih jezikov
Metoda Sita je izredno učinkovita za hitro učenje tujih jezikov, uporabljajo jo lahko že mladostniki od 10. leta dalje. Na voljo so številni jeziki: ruščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, angleščina, albanščina, hrvaščina… V Siti zagotavljajo, da se že v 40 šolskih urah naučite toliko elementov tujega jezika, kot bi se ga po običajnih metodah naučili v enem letu (120 urah). »V desetih dneh boste osvojili trikrat do štirikrat več znanja v primerjavi s konvencionalno metodo in se kot popoln začetnik že znali sporazumevati, predstaviti sebe, poklic, podjetje in družino. Popolni začetniki, stari od 20 do 68 let, se po metodi Sita v sedmih dneh naučijo 1138 novih besed tujega jezika,« lahko preberemo na njihovi spletni strani. Vendar pozor, metoda Sita presega pridobljene stereotipe glede učenja. »Vedno poudarjamo, da smo nekonvencionalna jezikovna šola. S pomočjo metode Sita je znanje nekega jezika res samo dodana vrednost,« meni Preradovićeva.
Dih in izdih za voditelje prihodnosti
Med njihovimi strankami so številna znana imena od Tanje Ribič, Danice Purg do Branka Đurića. »Znanih imen je še veliko več in prihajajo z najrazličnejših področij. Z nami so športniki, podjetniki, zdravniki, pravniki, politiki, estradniki,« je naštela Preradovićeva. Nekateri potrebujejo le hitro in sproščeno učenje tujih jezikov, nekateri imajo psihosomatske težave (glavoboli, motnje spanca), drugi s koncentracijo, vedno več je takih, ki imajo težave s spominom, pridejo zaradi izčrpanosti, izgorelosti, po možganski kapi, infarktu, otroci zaradi motnje pozornosti. Ne glede na to, s kakšno težavo posamezniki pridejo, je cilj vselej doseči celostno delovanje. Celosten pristop pri učenju poveča motiviranost in zmogljivost ter omogoča razbremenjenost možganov. Zavedati se namreč moramo, da so urjenje spomina in vaje za razgibavanje možganov (možganska rekreacija) enako pomembni kot razgibavanje telesa in primarno zavirajo staranje. Mladost in vitalnost uma pa sta prva pogoja za srečno, izpopolnjeno in tudi uspešno življenje.
