Tako Delo danes piše, da sta ponudbi oddala Nova KBM oz. njen lastnik sklad Apollo ter madžarska banka OTP. Pop TV pa je v četrtek zvečer poročal, da je poleg njiju ponudbo oddala tudi srbska banka AIK. Po poročanju televizije naj bi bile vse boljše od cenitev in pričakovanj ter naj bi bile bližje 500 milijonom evrov kot 400 milijonom evrom, kjer naj bi se vrtele pred oddajo končnih ponudb.
Sklad Apollo naj bi od države pričakoval jamstva za 216 milijonov evrov izbrisanih podrejenih finančnih instrumentov ob sanacije Abanke Vipa in Banke Celje, navaja Delo. Za sklad, ki bi po integraciji Nove KBM in Abanke prodajal združeno banko, je pomembno, da jo proda brez potencialnih obveznosti, medtem ko OTP kot strateški lastnik menda lažje prenaša potencialna tveganja odškodnin, dodaja.
Revidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke, ki je leta 2015 nastala z združitvijo Abanke Vipa in Banke Celje, je konec 2018 dosegla 38,63 evra, kar ob 15.100.000 delnicah predstavlja 583,3 milijona evrov kapitala. Analitiki so ob začetku prodajnih postopkov lansko jesen napovedali, da bi se cena za delnico lahko gibala v razponu 0,6 do 0,8 knjigovodske vrednosti, torej med 350 in 467 milijoni evrov, plus premija, ki jo v takšnih postopkih plača prevzemnik.
Država je Abanko Vipa konec leta 2013 dokapitalizirala s 348 milijonov evrov, skupaj z dokapitalizacijo v obliki obveznic je ta vrednostno dosegla 591 milijonov evrov. Medtem je v Banko Celje vložila 190 milijonov evrov. Prva je na DUTB prenesla za 1,1 milijarde evrov bruto slabih terjatev v zameno za 423,8 milijona evrov obveznic z državnim jamstvom, druga pa 398,5 milijona evrov bruto slabih terjatev v zameno za 125,3 milijona evrov v obveznicah z državnim jamstvom.
Dokapitalizacija v denarju je za obe banki skupaj znašala 538 milijonov evrov. Ko se je poslovanje v Abanki stabiliziralo, je začela izplačevati dividende. Država je za leto 2016 prejela 69 milijonov evrov dividend, za leto 2017 42,6 milijona evrov, za lani pa 66,7 milijona evrov (55,6 milijona evrov v denarju, 11,1 milijona evrov z delnicami Save Re). To skupaj znaša 178,3 milijona evrov.
Zaradi visoke dokapitalizacije prodaja negotova
Če bodo nadzorniki podali soglasje k prodaji, vladi o tem ne bo treba odločati. Če ne, bo vlada o tem odločala kot skupščina SDH. Usoda postopka je negotova, saj so se pred odločilnimi trenutki okrepili pozivi k neprodaji, koalicija nanjo ne gleda enotno. Še vedno je namreč v ospredju vprašanje, ali in če, zakaj, je država v sanacijo bank leta 2013 in 2014 vložila preveč denarja.
V primeru odločitve za prodajo bo država izstopila iz lastništva še tretje največje podržavljene banke. Do prodaje je prišlo v primeru Nove KBM in delno v primeru NLB, v kateri pa mora prodati še 10 odstotkov minus eno delnico. Odločitev o tem bi bila lahko prav tako sprejeta v ponedeljek.
Če bi Abanko kupila Nova KBM, bi nastala banka z bilančno vsoto 8,71 milijarde evrov in približno 22,5-odstotnim tržnim deležem. Če bi jo prevzela OTP, ki je v postopku prevzema SKB banke od francoske Societe Generale, bi ta vsota dosegla sedem milijard evrov, tržni delež okoli 18 odstotkov. Če bi jo kupila AIK, ki je letos prevzela Gorenjsko banko, bi bilančna vsota znašala 5,53 milijarde evrov in tržni delež okoli 15 odstotkov. V prvem primeru bi se približala NLB z 8,81-milijardno bilančno vsoto.
