Kot je za STA povedala svetovalka na kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Metka Barbarič, je za napovedi za pšenico še prezgodaj, ta hip pa kmete skrbijo predvsem visoke temperature, ker pridelki prisilno dozorevajo, to pa pomeni, da se lahko precej zmanjšajo, slabša pa bo tudi kakovost.
Rane sorte bo po besedah Barbaričeve verjetno ušle negativnim posledicam visokih temperatur, pri poznejših sortah pa bo pridelek zmanjšan, kakovostni parametri pa nižji. Rastne razmere so bile letos ugodne, tako je bilo že ob jesenski setvi, posevki ozimin so bili dokaj hitro posejani, večjih snežnih padavin in suhih zmrzali, ki bi prevelikim posevkom bolj škodili, ni bilo, tako da so dobro prezimili. Čeprav pozimi ni bilo dovolj padavin, to ni bistveno vplivalo na pridelek.
Tudi Branko Virag iz Panvite je na tradicionalnem dnevu pšenice v sredo v Rakičanu celotno vegetacijsko obdobje od lanske jeseni do danes ocenil kot pestro. »Vendar pa večinoma lepo razviti posevki žal zaradi vročinskega vala, ki še traja, prehitro prisilno zorijo«, je dodal. Tudi pri njih bodo začeli žetev ječmena okoli 20. junija.
Virag je opozoril na močne vetrove, ki jih opažajo s zadnjih pomladih in ki pospešujejo izhlapevanje vode iz tal in rastlin, hkrati pa je oteženo izvajanje varstva rastlin, škropljenje. Zlasti neugodni so po njegovih besedah močni vetrovi v kombinaciji z dežjem, zaradi mile zime pa je na njivah tudi veliko miši, ki objedajo žita.
Po začasnih statističnih podatkih je bilo žitu za zrnje letos v Sloveniji namenjenih okoli 95.500 hektarjev površine, kar je približno toliko kot prejšnje leto.
Pšenica kot najpomembnejše krušno žito je bila posejana na pol odstotka manjši površini, površina s piro pa je bila manjša za 8 odstotkov. V zadnjih dveh letih se je površina obeh skupaj zmanjšala za več kot 3.600 hektarjev, skupaj ju v letu 2018 pridelujemo na slabih 28 tisoč hektarjih njiv.
