Sedanje ime je tovarna kovanega orodja dobila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je ob kovaški dejavnosti začela ukvarjati tudi z gradnjo turističnih zmogljivosti na Rogli in v Zrečah. Le nekaj let pozneje se je Unior začel uveljavljati kot pomemben partner evropske avtomobilske industrije.
Leta 1997 se je Unior preoblikoval v delniško družbo, osem let pozneje pa je z ustanovitvijo podjetja na Kitajskem postal globalni dobavitelj v avtomobilski industriji. Tudi zreška družba je bila nekaj let pozneje žrtev svetovne gospodarske krize, zaradi katere je prodaja padla za več kot četrtino.
Po daljših pogajanjih z bankami, pri katerih ima najete kredite, je zreško podjetje leta 2013 z njimi sprejelo dogovor o finančnem prestrukturiranju, ki jim je omogočil nemoteno nadaljnje delovanje in razvoj.
Eden od pogojev bank je bila tudi prodaja poslovno nepotrebnega premoženja, zato so pred dvema letoma iz matične družbe na podjetje Unitur izločili program turizma, za katerega pa doslej kupca še niso našli in tako do prodaje ostaja del skupine.
Predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik je v februarskem pogovoru ob okroglem jubileju za STA napovedal, da se nameravajo še bolj širiti na trge obeh Amerik. Sicer pa nameravajo rasti tudi v naslednjih letih, in sicer med tremi in petimi odstotki letno.
Lani je skupina beležila rekordno prodajo, saj so ustvarili 246,5 milijona evrov čistih prihodkov, kar je na letni ravni predstavljalo triodstotno rast. Leto 2018 so zaključili z 12,2 milijona evrov čistega dobička, kar je več kot dvakrat toliko kot v letu prej.
Trende rasti nadaljujejo tudi letos, saj so na ravni skupine v prvem trimesečju ustvarili dobrih 68 milijonov evrov prihodkov, kar je za osem odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Čisti dobiček skupine je zrasel za dobrih 18 odstotkov na 6,8 milijona evrov.
