Dan po eksplozijah na dveh tankerjih, norveškem s 75.000 tonami nafte in japonskem s 25.000 tonami metanola, v Omanskem zalivu pred Hormuško ožino, skozi katero potuje velik del svetovne nafte, Bela hiša z videom dokazuje, da je napad delo varuhov revolucije, pripadnikov elitnega in najbolj fanatičnega dela iranske vojske. A če posnetek drona ameriške vojske kaže, da so varuhi revolucije v napadu uporabili magnetne mine, mornarji na japonskem tankerju zatrjujejo, da so videli leteči izstrelek. Na obeh ladjah so požare pogasili, posadki sta se rešili, iz norveškega tankerja pa je ušlo nekaj nafte.

V Teheranu ameriške obtožbe, ki jih podpirajo predvsem v Savdski Arabiji, zavračajo. A tudi veliko diplomatov po svetu je bilo v četrtek zadržanih do zelo hitrega sklepanja ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea (sicer zagovornika vojaškega posredovanja proti Iranu in zrušitve tamkajšnjega režima), da za napadoma stoji Iran. Tudi 12. maja, ko so bili prav tako v Omanskem zalivu napadeni štirje tankerji, so v ekipi predsednika Donalda Trumpa krivdo pripisali Teheranu, o čemer pa po petih tednih še vedno ni dokazov. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu tako ZDA očita, da le zaostrujejo napetosti, ko hočejo prehitro s prstom pokazati na krivca, saj ni mogoče v nekaj urah zbrati vseh dokazov. Kitajski in nemški diplomati prav tako pozivajo, naj se v sedanji situaciji ne priliva olja na ogenj.

Izstrelek iz zraka!

Ameriške dokaze o iranski vpletenosti z magnetnimi minami pa postavlja pod vprašaj izjava Yutake Katade, glavnega direktorja japonskega podjetja, ki mu pripada napadeni tanker: »Mornarji pravijo, da je ladjo zadel leteči objekt. Videli so ga na lastne oči. Imamo poročilo, da je nekaj letelo proti tankerju, nakar je prišlo do eksplozije in ladja je bila poškodovana.« Katada je še povedal, da je šlo za dva napada. Po prvi eksploziji pri krmi je bila tri ure pozneje ladja zadeta še enkrat, tokrat v sredino boka. Katada zavrača možnost, da bi ladjo zadel torpedo, kar je razvidno tudi s posnetkov poškodovane ladje, saj so poškodbe na trupu precej nad vodno gladino. Najbrž pa tudi ni mogla biti magnetna mina.

Ogrožen je svetovni mir

Že brez teh incidentov predstavljajo napetosti med ZDA, ki imajo v regiji peto floto, in Iranom največjo grožnjo svetovnemu miru. Tako je že vse od vselitve Donalda Trumpa v Belo hišo leta 2017 in zlasti od njegove odločitve maja 2018, da ZDA izstopajo iz jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015.

V nadaljevanju je Trump uvedel neusmiljene in neupravičene (Iran se je vendarle odpovedal jedrskemu orožju) gospodarske sankcije, ki so za iransko gospodarstvo toliko bolj pogubne, ker veljajo tudi za evropska in druga tuja podjetja, ki bi poslovala z Iranom – kot da bi šlo za teroristično organizacijo ali kot da bi bile ZDA že v vojni z islamsko republiko. V začetku maja je Trump prepovedal še zadnjim osmim državam uvoz iranske nafte (Kitajski, Indiji, Italiji, Tajvanu, Južni Koreji, Japonski, Turčiji in Grčiji) in menda se tej ameriški samovolji upirata samo še Kitajska in Indija. Vse večja pa je tudi prisotnost ameriške vojske v regiji.

Za zdaj pa nič ne kaže, da bi bil Trump kaj bliže svojemu cilju. Iranske voditelje hoče namreč prisiliti, da sedejo z njim za pogajalsko mizo in se odpovedo slehernim ambicijam na jedrskem področju, pa tudi balističnemu programu in vplivu v regiji (v Siriji, Iraku, Libanonu in Jemnu).