Po pisanju Glenna Greenwalda in še dveh novinarjev je iz pridobljene dokumentacije razvidno, da je nekdanji sodnik in sedanji brazilski pravosodni minister Sergio Moro, ki je 73-letnega Lulo da Silvo lani zaradi »pasivne korupcije« obsodil na devetletno zaporno kazen, v fazi preiskave protizakonito aktivno sodeloval in usmerjal tožilstvo pri pripravi obtožnice, kar je lahko razlog za razveljavitev sodbe.

Greenwald – med drugim je junija 2013 sodeloval z Edwardom Snowdnom pri javnem razkritju početja ameriške nacionalne agencije za varnost (NSA) – piše, da je od neznanih pošiljateljev prejel veliko originalnih zaupnih dokumentov brazilskega pravosodja. Gre za »digitalna sporočila, video in avdio posnetke, fotografije, pravne procedure in druge listine«, ki kažejo na zlorabo pooblastil tožilstva in sodišča v politične namene pri preiskovanju in sodni obravnavi korupcijskega primera Lava Jato (avtomobilska pralnica). V gradivu so sporočila, ki so si jih izmenjevali aktualni pravosodni minister Sergio Moro, ko je ta do januarja letos opravljal funkcijo sodnika v kraju Curitiva (glavno mesto brazilske zvezne države Parana), in glavni tožilec Delta Dallagnol. V komuniciranju, ki je potekalo med njima in tudi s skupino 13 tožilcev prek aplikacije telegram, so razkrivali razne informacije v zvezi s preiskavo, izmenjevali svoja politična gledanja ter se medsebojno posvetovali, kako preprečiti zmago Lulove Delavske stranke (PT) na volitvah oktobra 2018.

Obtožnica na temelju časopisnega članka

Operacija Lava Jato je prišla v javnost leta 2014 po razkritju obsežne korupcijske afere s podkupovanjem. Glavni akterji v aferi so bili državni naftni gigant Petrobras ter gradbeni podjetji OAS in Odebrecht S. A., ki so za zagotovitev poslov na licitacijah plačali ogromne zneske oziroma podkupnine funkcionarjem in politikom vseh političnih barv. Med obtoženimi prejemanja podkupnine se je leta 2016 znašel tudi nekdanji brazilski predsednik Lula da Silva. Obtožnico proti njemu je sestavil tožilec Dallagnol, temeljila pa je na članku, objavljenem leta 2010 v desno usmerjenem časopisu O Globo. V njem so pisali, da je podjetje OAS podarilo Luli da Silvi luksuzno stanovanje v elitnem letovišču Guaruja blizu Sao Paula kot podkupnino za pogodbe, ki jih je uspešno sklenilo s Petrobrasom. Lula da Silva to vseskozi zanika, Dallagnol pa o tem do danes ni predložil nobenih drugih dokazov. Greenwald pravi, da je iz pridobljenih dokumentov razvidno, da tožilec niti sam ni bil prepričan, ali je bilo omenjeno stanovanje sploh kdaj v lasti OAS. Sodnik Moro mu je zato svetoval, naj spremeni vrstni red preiskave, in mu posredoval neformalne sledi za preiskavo. S tem, ko je menda celo oštel tožilca, pa se je postavil v vlogo vodje tožilstva in zvezne policije. A tako kot drugod po svetu tudi v Braziliji velja načelo, da tožilska in sodniška funkcija nista združljivi.

Obsodba iz »intimnega prepričanja«

Septembra 2016 je Dallagnol v javnosti Lulo da Silvo označil kot glavnega vodjo verižnega orkestra za ropanje državne blagajne in vrhovnega poveljnika preusmerjanja denarja iz Petrobrasa v privatne žepe. Vendar mu o tem ni uspelo prepričati niti Lulovih političnih nasprotnikov. Dallagnol v osebnem sporočilu, ki ga je poslal Moru, pravi: »Tožba temelji na mnogih posrednih dokazih, ampak tega se v obtožnici ne sme povedati. (…) Niso razumeli dolge predstavitve o vodilni shemi, ki bi bila potrebna, da se nekdanjega predsednika obtoži korupcije.« Moro pa mu je odgovoril: »Kritike na (vašo) prestavitev so nesorazmerne. Držite se!« Na koncu je Moro julija 2017 iz svojega »intimnega prepričanja« obsodil Lulo da Silvo zaradi »pasivne korupcije«, kot je sam napisal. Protizakonito sodelovanje sodnika in tožilstva je imelo namen odstraniti zelo priljubljenega Lulo da Silvo s političnega prizorišča, kar je bilo ključnega pomena, da je lahko na volitvah zmagal ultra desni kandidat Jair Bolsonaro – aktualni predsednik Brazilije. Zato ni presenečenje, da je Bolsonaro za nagrado imenoval Mora za pravosodnega ministra.