Gospodarski trendi v ZDA in Evropi nakazujejo, da se izteka čas oživljanja gospodarstva in hitrega upadanja brezposelnosti. Ob tem, vsaj za ZDA, velja, da ni prišlo tudi do hitrega izboljšanja javnih financ in zmanjšanja javnega dolga. Značilno za ameriško ekonomsko politiko zadnjih let je, da kombinira ekspanzivno fiskalno in denarno politiko, ki pa ne daje teoretično pričakovanega rezultata v pregrevanju gospodarske rasti in povišanju inflacije ob rekordno nizki stopnji brezposelnosti. Na drugi strani imamo evropsko komisijo, ki vztraja pri konceptu omejevalne fiskalne politike z uporabo znanega procikličnega fiskalnega pravila, ob ekspanzivni denarni politiki ECB. Rezultat je bistveno nižja stopnja gospodarske rasti in višja stopnja brezposelnosti v območju evra primerjalno z ZDA in hkrati še vedno visok delež javnega dolga v BDP ter nizka raven zasebnih in javnih investicij.
V bistvu gre za ponovno ovrednotenje kombinacije instrumentov denarne in fiskalne politike za doseganje dveh pomembnih ciljev, potencialne gospodarske rasti ob ceno...
