Nekdanji novinar, londonski župan in zunanji minister Boris Johnson je svoj premierski program predstavil šele dan pred prvim obračunom desetih kandidatov. In kot predzadnji med njimi. Bil je že pod pritiski očitkov, da je strahopetec. Vseeno je v prvem krogu potrdil, da je favorit, saj je dobil 114 glasov konservativnih poslanskih kolegov. Drugo mesto je s 43 glasovi zasedel zunanji minister Jeremy Hunt, tretje pa okoljski minister Michael Gove, ki je zbral 37 glasov. Četrti je bil nekdanji brexitski minister Dominic Raab (27 glasov), peti notranji minister Sajid Javid (23), šesti minister za zdravstvo Mat Hancock (20) in sedmi minister za mednarodni razvoj Rory Stewart (19). Pogoj za uvrstitev v drugi krog je bilo najmanj 16 glasov, zaradi česar so odpadli obe kandidatki, Andrea Leadsom (11 glasov) in Esther McVey (10), in Mark Harper (9).
Veseli neresni Boris?
Do prihodnjega tedna, ko se bo sedem kandidatov pomerilo v drugem krogu, se utegne kdo od tistih, ki so zbrali bolj malo glasov, umakniti iz boja. Johnson je bil zmage v prvem krogu »zelo vesel«, a je dodal, da je še dolga pot do konca. Hunt je namignil, da je Johnson neresen kandidat, saj je svojemu »veselju« dodal: »Ta resen trenutek zahteva resnega voditelja.« Govov predstavnik je dejal, da so okoljskega ministra vsi že odpisali, in dodal: »Podpora se mu je povečala. Blizu drugega mesta je. Nič še ni odločeno.« Morda, a vse kaže, da so v bitki zares samo še trije kandidati; Johnson, Hunt in Gove. Zmagovalec bo znan v tednu po 22. juliju. Do finala odločajo konservativni poslanci, v finalu pa okoli 160.000 članov konservativne stranke. Favorizirani Johnson je, ko je končno predstavil svoj program, hvalil svoje županovanje Londonu in zvenel skoraj kot Mayeva, ko je postala premierka, saj je obljubil, da bi kot premier odpravil razlike med deli države in se osredotočil na socialne pravice. Trdil je, da lahko na volitvah samo on premaga Corbyna in Faragea. Glede brexita pa: »Naj jasno povem, da nesporazumni odhod ni moj cilj, a samo če bomo imeli pogum, da se pripravimo nanj, bomo od Bruslja dobili sporazum, ki ga potrebujemo.« Med šestimi vprašanji, kolikor jih je dovolil, jih pet ni dobilo odgovora.
Ko imajo prednost strankarski in osebni interesi
Medtem je propadel nov poskus opozicijskih laburistov, da bi preprečili nesporazumni odhod. Poslanska zbornica je z 11 glasovi večine (298 za, 309 proti) glasovala proti njihovemu predlogu, da bi parlament od vlade prevzel urnik parlamenta. Če bi ga sprejela, bi lahko nasprotniki nesporazumnega odhoda, ki naj bi bili v večini, s predlogom zakona preprečili britanski odhod 31. oktobra. Predlog je bil zavrnjen, čeprav je deset proevropskih konservativcev glasovalo za. Osem laburističnih poslancev je glasovalo proti predlogu svoje stranke. Večina jih zastopa volilna okrožja, v katerih so se na referendumu izrekli za brexit. Prednost so dali osebnemu interesu. Nabiranju točk za prihodnje volitve. Ključni za poraz pa so bili glasovi največje severnoirske stranke DUP, ki je glasovala proti. Opozicija je poslancem vladajočih konservativcev očitala, da so dali prednost zvestobi stranki pred narodnim interesom. Nasprotnike nesporazumnega brexita skrbi, da bi ga lahko naslednik Therese May omogočil tako, da do 31. oktobra, ki je nov brexitski datum, ne naredi nič, saj bi v tem primeru Britanija po zakonu avtomatično zapustila EU v noči čarovnic.
