Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da so vendarle prišli do dna napaki, ki je povzročila odklone v poročilih o čakalnih dobah. Konec minulega meseca je v javnosti odjeknila novica, da na inštitutu pri pripravi poročila o čakalnih dobah niso upoštevali več deset tisoč čakajočih oseb, danes pa so z NIJZ sporočili, da je bila za težavo kriva tehnična napaka v informacijskih sistemih izvajalcev zdravstvenih storitev.
Ključno po njihovih besedah je, da napaka na paciente ni imela nobenega vpliva, saj ni vplivala na informacije na portalu o čakalnih dobah, elektronsko naročanje ali dejanske termine pri izvajalcih. Povzročila pa je izkrivljene podatke o številu čakajočih v poročilih o čakalnih dobah, ki jih mesečno objavlja NIJZ in ki služijo kot temeljni pokazatelj stanja na tem področju.
Šele naknadno odkrili razsežnost napake
Že v začetku leta so na NIJZ pri odkrivanju napak v informacijskih sistemih izvajalcev ugotovili, da imajo nekateri v poročilih, ki jih pošiljajo v centralni sistem eNaročanje, dvojno oznako termina za pacienta. »To smo skomunicirali z vsemi ponudniki informacijskih sistemov, oni pa so svoje sisteme preverili in tisti, ki so imeli napake, so te odpravili,« je pojasnil Simon Indihar z eZdravja.
Izvajalci so tehnične napake odpravljali več mesecev. Šele aprila, po odpravi napak, pa se je pokazala njihova razsežnost. Takrat so prej izpuščeni pacienti v evidencah ponovno postali vidni, statistika čakajočih pa je nenadoma zelo poskočila. Do tedaj so bili ti čakajoči vodeni pod istimi identifikacijskimi številkami, a z različnimi podatki o vrsti zdravstvene storitve in terminu, zato jih seznam ni upošteval. Po prvih ocenah NIJZ naj bi šlo za okoli 20.000 ljudi, a podatki iz danes objavljenega poročila kažejo, da je številka bližje 55.000. To pomeni, da so pri pripravi seznamov v resnici zajeli samo okoli dve tretjini čakajočih pacientov, tretjina pa je ostala skrita.
Bomo sploh kdaj imeli popolne podatke?
Na NIJZ so sezname popravili, danes pa so na podlagi revidiranih podatkov na svoji spletni strani objavili tudi novo poročilo o čakalnih dobah za mesec april. Ali na novo objavljenim podatkom lahko zaupamo? »Ti podatki so točni, kolikor pač lahko menimo, da so točni. Mi te podatke dobimo od izvajalcev. V centralnem sistemu nismo zaznali nobenih napak, ki bi lahko imele vpliv na število čakajočih,« je odgovoril Indihar. Z drugimi besedami: po ocenah NIJZ centralni sistem eNaročanja deluje brez napak; če napake v podatkih o številu čakajočih še vedno obstajajo, pa so zanje verjetno krivi izvajalci zdravstvenih storitev.
Na NIJZ ob tem poudarjajo tudi, da so občasne tehnične napake pri obsežnih in kompleksnih informacijskih sistemih, kot je eNaročanje, normalne, zlasti v prvih letih vzpostavitve sistema. »V tujini se je pokazalo, da običajno traja pet let, da se takšni sistemi stabilizirajo, mi pa ga imamo šele dve leti. Tudi v državah, ki takšne sisteme uporabljajo že deset let, na primer v Estoniji, še vedno ugotavljajo napake,« so dejali.
Na ministrstvu za zdravje medtem vztrajajo, da so za podatke odgovorni na NIJZ, njihova pojasnila pa jih očitno niso prepričala, saj vztrajajo pri forenzični reviziji dogajanja. »Naš cilj je še vedno natančno ugotoviti, kje pri čakalnih dobah smo, kolikšne so, kje se zatika, da tolikokrat pride do napak,« so zapisali v odzivu na objavo novega poročila o čakalnih dobah.
V praksi težave ostajajo
Medtem ko se pristojni ukvarjajo s statistiko, ta kaže, da se čakalne dobe še naprej daljšajo. Popravljeno poročilo o čakalnih dobah za april razkriva, da se je število čakajočih za prvi pregled v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 1,5 odstotka, pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah pa se je število čakajočih povečalo za 11,3 odstotka. Nad dopustno čakalno dobo sicer čaka manjši delež pacientov kot v enakem obdobju lani, in sicer za prvi pregled 2,9 odstotka manj, za terapevtsko-diagnostične storitve pa 6,9 odstotka manj.
Četudi predpostavimo, da so navedeni popravljeni podatki o številu čakajočih zanesljivi, napake še vedno ostajajo na drugih mestih v sistemu eZdravje, ki neposredno zadevajo naročanje pacientov. Naše poizvedovanje je pokazalo, da so na portalu Čakalne dobe, kjer lahko pacienti preverijo podatke o čakalnih dobah in prvih prostih terminih za konkretno storitev, še vedno objavljeni netočni podatki. Izbrali smo naključno storitev in se skušali na prvi pregled naročiti pri izvajalcih, ki so sodeč po podatkih na portalu ponujali najhitrejši pregled. Pri vseh izvajalcih, s katerimi smo govorili, so objavljeni podatki odstopali od dejanskih prvih razpoložljivih terminov, v najboljših primerih za nekaj dni, v najslabših za več kot mesec.
Da nekateri izvajalci ne zagotavljajo ustreznih podatkov o okvirnih terminih in številu uvrščenih na čakalni seznam, ugotavljajo tudi na zdravstvenem inšpektoratu. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so nadzore v zvezi z zagotavljanjem točnih in ažurnih podatkov o okvirnih terminih in številu čakajočih izvedli pri 130 izvajalcih zdravstvenih storitev, neskladnosti pa so ugotovili pri 63. Šestim so izrekli ureditveno odločbo, 58 pa opozorilo.
