Po padcu berlinskega zidu konec leta 1989 so evropske države z vzhodne strani nekdanje železne zavese z optimizmom gledale v prihodnost. Toda trideset let pozneje se je vsaj glede demografske slike situacija zelo poslabšala. Tako kaže študija poljskih demografov ob sodelovanju pariškega inštituta za migracije. V teh treh desetletjih so kljub vse daljši pričakovani življenjski dobi Poljska, Romunija, Madžarska, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Slovaška, Litva, Slovenija, Latvija in Estonija zmanjšale število prebivalcev s 111 na 103 milijone ali za 7 odstotkov. Poleg tega je danes med temi 103 milijoni veliko manjši delež mladih, kot je bil med 111 milijoni leta 1989. Zahodnejše evropske države so v teh 30 letih prebivalstvo povečale za 13 odstotkov, svet pa s 5,5 na 7,7 milijarde ljudi.

Bolgarija z 9 na 7 milijonov!

»Sovpadanje močnega izseljevanja in velikega padca rodnosti je edinstveni pojav v svetu,« poudarja Agnieszka Fihel, ena od avtoric študije. Če je bila v teh enajstih deželah nataliteta v 80. letih višja kot na zahodni strani železne zavese, pa je od leta 1989 do leta 1999 močno padla, na primer v Bolgariji, na Češkem in Latviji celo z 2 na 1,1 otroka na žensko. Najbrž je do tega svetovnega rekorda prišlo zato, ker so brezplačni vrtci postali zelo dragi.

Najhujši padec števila prebivalcev v zadnjih 30 letih se je zgodil v Bolgariji: z 9 na 7 milijonov. Za 20 odstotkov je bil padec velik v Latviji in Litvi, za 16 odstotkov pa v Estoniji in Romuniji. Edino Češka, Slovaška in Slovenija so v tem času povečale število prebivalcev.

Kako je s Slovenijo?

Pravzaprav je Slovenija med omenjenimi enajstimi državami še v najboljšem položaju – ob nekoliko večjem priseljevanju (predvsem iz nekdanje Jugoslavije) kot odseljevanju in malce večjem številu rojstev kot smrti. Slovenija, kjer tudi prihaja do hitrega staranja prebivalstva, pa glede rasti števila prebivalcev v zadnjih 30 letih zaostaja za starimi članicami EU, izjema je Portugalska. Sicer so Nemčija, Italija in Grčija imele v teh 30 letih manj rojstev kot smrti, a zelo veliko priseljencev.

Med vzhodnimi članicami EU so glede naravnega prirastka boljše od Slovenije Slovaška in Poljska, a ti dve državi je v teh 30 letih zapustilo zelo veliko ljudi. Zelo veliko slovaških državljanov, ki so etnično Čehi, je tako odšlo na Češko, veliko romunskih Madžarov pa na Madžarsko. Baltske države so izgubile veliko Rusov in Ukrajincev. Samo po letu 2004 se je iz svoje domovine s trebuhom za kruhom na zahod odpravilo 2,5 milijona Poljakov in kar 3,1 milijona Romunov, torej vsak sedmi! Vsega skupaj je teh omenjenih enajst novih članic EU zapustilo 8,2 milijona ljudi, od katerih se jih je vrnilo domov 1,7 milijona. Sicer so odhajali delat v prav vse stare članice EU. Največ so jih potrebovali v gradbeništvu, pri pomoči v gospodinjstvu in v kmetijstvu. Po letu 2008 se je to izseljevanje upočasnilo, zlasti očitno iz Poljske, ki po tem letu edina ni poznala gospodarske krize.