Tokrat bodo bolj kot ljubitelji lepih umetnosti, ki so zadnja leta lahko uživali na velikih razstavah Cankarjevega doma, na svoj račun prišli radovedneži, ki sta jim bližje znanost in tehnologija. Razstava Ideja namreč – prek 3D-animacij, maket, skic, replik in interaktivnih aplikacij – vabi k spremljanju razvoja starogrške misli in iznajditeljstva.
»Tehnologijo in znanost antičnih Grkov pogosto podcenjujemo, kot da bi brez njiju sploh imeli civilizacijo. A starodavni Grki so se potenciala obojega zelo zavedali, ne le v času vojne, temveč tudi v obdobjih miru. Znanost in tehnologija sta pomembni tako za umetnost kot za religijo, grški pisci se strinjajo, da bi brez njiju tudi sociala in ekonomija težko zdržali,« je ob odprtju namignil grški znanstvenik Theodosios P. Tasios.
Evreka!
Največji prispevki starih Grkov k zahodni znanosti in tehnologiji izvirajo iz nadgradnje dosežkov predhodnikov in vedoželjnosti nadarjenih posameznikov, opozarja tudi arheolog Andrej Gaspari. Navsezadnje so že Sokrat (470–399 pr. n. št), Platon (427–347 pr. n. št.) in Aristotel (384–322 pr. n. št.) razpravljali, od kod smo prišli in kam gremo. »Pa tudi, ali ima razmišljanje o tem sploh kakšen smisel,« dodaja.
Če je bila znanost drugih delov antičnega sveta tesneje povezana z religijo, so bili Grki bolj vezani na filozofijo. Zato je bil njihov bolj sekularen znanstveni pristop metafizične razlage o svetu zmožen zamenjati s pojasnili naravnih zakonov. Da je Zemlja okrogla, da se svet vrti okoli Sonca in ne obratno, da Mlečno cesto sestavljajo zvezde in da se je človek razvil iz drugih živali – to so izvirne ideje grških mislecev, razlaga Gaspari.
»Čeprav so tudi druge kulture izkazovale zanimanje za matematiko in geometrijo, je verjetno najbolj značilen prispevek Grkov k obema področjema njihova usmerjenost k reševanju vsakdanjih, praktičnih izzivov. Usmerjeni so bili v splošna načela s široko uporabnostjo.« Spomnimo se Talesa, ki mu je napoved sončnega mrka 28. maja 585 pr. n. št. verjetno omogočilo znanje, ki ga je pridobil iz egipčanske in babilonske astronomije, pa Pitagore, ki je koncept Pitagorovega izreka nadgradil z opiranjem na egipčanske matematike. Če bi bil Arhimed pri reševanju problema zlate krone in izpodriva tekočine manj pozoren na dvig gladine v kadi vode, bi morda ostali tudi brez znanega vzklika Evreka!. »Razstava na najboljši način kaže, kako nesmiselne so delitve na humanistiko, tehnične študije, naravoslovje... Nujno moramo pristopati interdisciplinarno, vse tvori en sam celovit sistem, ki mu začnemo slediti v času tako imenovanega jonskega prebujenja, torej začetkov klasične grške misli.«
Poznali šifrirana sporočila
Potujoča razstava, sicer prvič postavljena zunaj grških meja, obiskovalca dovolj logično vodi prek ključnih področij. Uvajata jo pregled filozofije in kiparstva, kjer si je oko mogoče odpočiti na bronastem eksponatu Antikiterskega efeba, stoječega golega mladeniča. Njegova dvignjena desna roka ustvarja občutje gibanja, s tem pa poudarja prvine antične grške umetnosti – dinamičnost giba in živost, ki so ju lahko pričarali le prvovrstni rokodelci.
Nič manj komunikativno ni nadaljevanje razstave, posvečeno telekomunikaciji. Sli so v stari Grčiji običajno prenašali vojaška in trgovska sporočila, a so Grki poznali tudi hitro pošto, denimo z vizualnimi in zvočnimi znaki, ognjenimi signali in šiframi. Prenos informacij je denimo omogočal hidravlični telegraf Eneja Taktika iz 4. stoletja pr. n. št., v njegovo delovanje se je mogoče poglobiti s pomočjo videa.
Prek zemljevidov rudarjenja se je mogoče seznaniti tudi z zgodovino grške metalurgije, posebno pozornost pa terja hidravlična tehnologija. Vodovodna omrežja, namenjena oskrbi bivalnih stavb, pa kanalizacijski sistem in javna kopališča so zagotovo izkaz velikega znanja, starim Grkom pa ni bilo tuje niti namakanje polj, izsuševanje jezer in preusmerjanje rek. Zelo zanimiv je Evpalinov avadukt na Samosu: 1026 metrov dolga napeljava je vodila skozi goro Ambelos in mesto Samos oskrbovala z vodo.
Izumitelji prvih avtomatov
O gradbenih in inženirskih dosežkih pričata še iznajdba dvižnega mehanizma, ki je imela ključno vlogo pri gradnji mogočih antičnih stavb, pa Arhimedov vijak, ročni mehanizem za črpanje vode; stari Grki so ne nazadnje tudi izumitelji prvih strojev oziroma avtomatov. O neusahljivi arhitekturni domišljiji govorijo gradbene rešitve templja Partenon na atenski Akropoli, nič od tega pa najbrž ne bi obstajalo brez razvoja znanosti merjenja razdalj, časa, teže. Prve merske enote so temeljile na človeškem telesu, pozneje so začeli uporabljati različne merilne metode in orodja.
Ni skrivnost, da je starogrška civilizacija posebno pozornost posvečala tudi astronomiji in denimo športu, pa tudi – kot vidimo ob prikazu vpliva akustike na antično gledališče v Dionu – gledališču. Seznam dosežkov se zdi neizčrpen, zato utegne biti obisk razstave brez hitenja odlična ideja.
