Dim, ogenj, panika in trupla. Na vozni stezi letališča sta trčila potniško letalo airbus A320, ki ga je najela Slovenska vojska, in letališki avtobus s potniki. Zamuda jih bo drago stala, nekateri jo bodo plačali z življenjem. Letalo je v plamenih, med razbitinami ležijo trupla, nekaj potnikom je uspelo pobegniti na varno. Iz ozadja se slišijo prve sirene, nekaj trenutkov pozneje izza vogala pridrvijo prvi gasilci in reševalci z utripajočimi lučmi, pripadniki posebne enote gasilsko-reševalne službe Aerodroma Ljubljana. Ti do skrajnega roba steze pridejo v treh minutah. A čeprav gre zgolj za vajo kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče na vadbenem poligonu Fraportove letalske akademije na Brniku, jo v njej udeleženi gasilci, reševalci, vojaki, policisti in drugi jemljejo povsem resno.
Letališki gasilci se proti ognjenim zubljem borijo z močnimi curki vode, ki jo z vodnim topom dovaja šest- ali osemkolesni panter. »Glavna črpalka v minuti prečrpa 6000 litrov vode,« pojasni polkovnik Mihael Klavžar, glavni preiskovalec ministrstva za obrambo. Nekaj manj kot 40 ton težki vozili sta opremljeni še s konico za prebijanje letalskega trupa, kar gasilcem pride nadvse prav pri gašenju požara v notranjosti letala. »Ogenj je pod nadzorom, sledi naslednja etapa. Najvišja prioriteta je varnost,« dogajanje s pojasnili spremlja Klavžar. Gasilci v polni bojni opremi vstopijo na avtobus in z njega odnesejo »voznika«, do letala pripeljejo letališke stopnice, po katerih prinašajo dodatne žrtve oziroma poškodovane. »Pomembno je, da po radijski zvezi vodjo intervencije obveščajo, kje so in kaj natančno se dogaja.«
Pol milijona vreden robot
Na letalu odkrijejo zaboj, vsebine katerega ne poznajo. Morda je notri strelivo, morda kaj nevarnega, denimo eksploziv. To je delo za specialiste za oborožene sisteme, ki v najboljšem primeru identificirajo snovi in nevtralizirajo potencialno nevarno blago. Na prizorišče se pripelje robot, nekakšna mešanica med roverjem in malim tankom. »Roko« dvigne nad zaboj, odpre pokrov in s kamero pregleda njegovo vsebino. Specializirana vojaška policija ima zadnjih deset let enega takega robota, vrednega pol milijona evrov. »Razen na vajah nam ga še ni bilo treba uporabiti,« pove pripadnik specializirane vojaške policije, ki ga upravlja. Na vrsti je bombni tehnik v protibombni obleki. Zaradi nje in zaradi še vedno obstoječe nevarnosti eksplozije se proti zaboju premika počasi in okorno, situacija je nadvse podobna filmskemu prizoru. Iz zaboja vzame predmete, s hojo nazaj – škatli ne obrne hrbta – se počasi odmika na varno. Ko opravi svoje delo, nevarnosti ni več.
Prva misel v takih primerih je vedno terorizem, pravi Klavžar. »Scenarij sam namiguje na to možnost. Vemo, da se teroristi radi zaletavajo s kombiji in avtobusi, saj s tem povzročijo hujše posledice za civiliste,« razloži. Če gre za terorizem, preiskavo prevzamejo kriminalisti, če ne, letalski preiskovalni organ obrambnega ministrstva. Takšni incidenti pri nas niso pogosti, se strinjamo. »A ne gre za srečo. Razlog so ukrepi Slovenske vojske v zadnjem desetletju, zaradi katerih nismo imeli hujše nesreče,« opozori. Letno sicer preiskujejo med 30 in 40 letalskih incidentov, denimo ko pilot zaradi tehnične okvare ne more izvleči kolesa. A tudi takšni primeri oziroma izsledki takih preiskav pomagajo pri varnostnih priporočilih, zaradi katerih posledično do takih nesreč ne pride.
Ko je prizorišče varno, nanj prispejo preiskovalni sodnik, kriminalisti, policisti, preiskovalci in forenziki, katerih osnovna naloga je ogled kraja in zavarovanje dokazov. V belih oblačilih, kakršna poznamo iz televizijskih serij, preiskujejo razbitine, obnje postavljajo številke, fotografirajo, klečijo ob truplih, pokritih z rjuho. »Dinamiko pregleda narekuje prizorišče samo. V statičnem delu celoten kraj in predmete dokumentiramo, v dinamičnem pa pristopimo do posameznih elementov, pomembnih za nesrečo,« pojasni Robert Praček, višji kriminalistični inšpektor specialist. »A prav vsak del letala v tistem trenutku ni pomemben za naše delo. Prednost dajemo truplom ter zapisovalnikom letenja, torej črnim skrinjicam,« pokaže proti razbitinam in doda, da s kraja s seboj odnesejo vse, kar je zanje pomembno za preiskavo. Letalo prevzame preiskovalec letalskih nesreč, prav tako imajo svojo pot trupla.
Iz zraka se sliši hrumenje motorja. Območje ves čas preletava vojaški helikopter, ki sprva preverja varnost pristopa, pozneje omogoča fotografiranje iz zraka. Pilot Andrej Košmrlj novinarje, fotografe in snemalce povabi na vožnjo z eurocopterjem AS532 cougar, dvomotornim srednje velikim večnamenskim transportnim helikopterjem. »Kratka bo in sladka,« se zasmeji. Predstavi izhode v sili, nekaj trenutkov nameni varnostnim ukrepom. »Privežite se, zapnite gumbe, očala lahko odletijo ven, saj bomo leteli pri odprtih vratih in oknu,« razloži njegov kolega. Ob vžigu zabobni, glasno je, kabina je nabita z vznemirjenjem. Nekaj minut s polno delujočim propelerjem stojimo na tleh, vzlet je povsem drugačen kot pri letalu. Pilot z različnimi manevri in rahlim nagibanjem levo in desno novinarjem in snemalcem popestri vožnjo in ponudi zajemanje fotografij z različnih zornih kotov. Svet in nesreča na tleh sta z višine videti povsem drugačna.
