Ženski nogomet kljub vedno večji priljubljenosti še zdaleč ne more tekmovati z moškim, saj mu namenjajo bistveno manj denarja in medijske pozornosti. Razlogov za neenakopravno obravnavo je seveda veliko, pogosto pa se pozablja, da je bil ženski nogomet v Evropi kljub priljubljenosti takoj po prvi svetovni vojni več desetletij praktično prepovedan oziroma brez uradne podpore, kakršno je užival moški nogomet.
Začelo se je na Otoku
Zgodovina pravi, da naj bi nekakšno zgodnjo obliko nogometa igrale Kitajke že 220 let pred našim štetjem, po nekaterih podatkih pa naj bi ga v 12. stoletju igrale tudi Francozinje. Uradni zapisi prve uradne ženske nogometne tekme na Škotskem omenjajo konec 18. stoletja, porast nogometašic pa se na tem območju začne leta 1836, ko sprejmejo standardizirana pravila za igranje nogometa, ki prepovedujejo nasilje na igrišču. S tem nogomet postane družbeno bolj sprejemljiv šport za ženske, ne pa seveda povsem sprejemljiv. Angležinje leta 1894 dobijo tudi svoj prvi nogometni klub.
Ženski nogomet je v Evropi postal bolj priljubljen v času prve svetovne vojne, predvsem v Angliji in Franciji. Leta 1917 sta Anglija in Irska odigrali tekmo pred 20.000 gledalci, prva mednarodna tekma v ženskem nogometu pa se je odvila tri leta pozneje med Angležinjami in Francozinjami. Ženske nogometne tekme so bile ponekod celo bolj priljubljene od moških, neko tekmo naj bi si ogledalo kar 53.000 ljudi, a zlata doba ni trajala dolgo.
V Angliji so nogomet za ženske prepovedali, ker naj bi denar od sicer dobrodelnih tekem odtekal neznano kam, prav tako naj bi šport puščal preveč negativnih posledic na ženskih telesih. Angleška nogometna zveza je zato ženskam leta 1921 prepovedala igranje na igriščih, ki so bila v lasti klubov članic zveze, prepoved pa je veljala vse do leta 1971. V Franciji so žensko nogometno ligo ukinili leta 1932, leta 1940, v času vichyjske Francije, pa so ženskam prepovedali igranje nogometa tudi na ljubiteljski ravni.
Vzpon in padec v Jugoslaviji
Tekma med Francijo in Anglijo leta 1920 je takrat odmevala tudi v jugoslovanskih časopisih, čeprav je dolgo veljalo prepričanje, da nogomet ni primeren za ženske, niti s športnega niti z estetskega vidika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je ženski nogomet začel uveljavljati v Avstriji, Čehoslovaški in Romuniji. Leta 1935 je v Romuniji na primer že potekalo manjše klubsko prvenstvo.
V Jugoslavijo je ženski nogomet prišel leta 1937, ko je bila v Zagrebu odigrana tekma med dvema avstrijskima ženskima nogometnima kluboma, ki sta pozneje gostovala tudi v Borovu. Takrat so tudi Jugoslovanke začele trenirati nogomet, prvi klub pa je nastal prav v Borovu, kjer se je takrat odprla tovarna obuval Bata, ki je bila tudi prvi sponzor ženskega nogometnega kluba. Mesec dni pozneje so dobile konkurenco, a ne v Beogradu, kot so pričakovale, temveč v Zagrebu. Zagrebu se je pozneje pridružila še Slavija iz Varaždina, leta 1938 pa je bila že organizirana tekma s Prvim damskim čehoslovaškim klubom iz Brna, ki se je pomeril z Zagrebčankami.
Ženski nogomet je moškim v zabavo
Čeprav so bile tekme dobro obiskane, kluba sta se celo podala na turnejo po Jugoslaviji, so se v medijih iz nogometašic večinoma norčevali, češ da ženske, ki poskušajo igrati moško igro, ne obvladajo niti taktike niti tehnike. Ko so gostovale v Ljubljani, je neki slovenski novinar zapisal, da so se med tekmo gledalci, predvsem moški, dobro zabavali, ter zaključil, da je mesto žensk na tribuni, ne na terenu. Kljub temu so leta 1938 ustanovili Jugoslovansko žensko nogometno zvezo, a je pristojno ministrstvo že leto dni pozneje odločilo, da prepove ustanovitev zveze, saj naj bi nogomet škodil ženskam, posledično pa naj bi bil ženski nogomet škodljiv za narod in državo.
Podobno se je pripetilo tudi Avstrijkam, ki prav tako niso dobile podpore nacionalne nogometne zveze, že leta 1937 pa so prepovedali klubom, da dajejo svoja nogometna igrišča na razpolago ženskam. Prav tako so sodnikom prepovedali, da sodijo na ženskih tekmah. Med vojno in po njej v Evropi o ženskem nogometu ni bilo slišati veliko, saj je večinoma veljala prepoved igranja. Uradno se je spet pojavil šele v sedemdesetih letih, ko so moški nogometni klubi umaknili prepoved igranja ženskam. Prva uradna mednarodna ženska nogometna tekma je bila odigrana šele leta 1971 v Franciji, med Francijo in Nizozemsko. Leta 1974 sta bili tako v Franciji kot v Jugoslaviji ponovno ustanovljeni ženski nogometni ligi.
Po razpadu Jugoslavije so v njenih nekdanjih republikah začele nastajati nacionalne nogometne lige, tako smo slovensko žensko nogometno ligo dobili leta 1992. Danes je v Evropi registriranih približno 1,2 milijona nogometašic, na svetu pa je 176 nacionalnih ženskih nogometnih reprezentanc in okoli 26 milijonov nogometašic.
