Na ljubljanskem okrožnem sodišču je dabes potekal prvi narok v odškodninski tožbi Stanke Setnikar Cankar zoper državo in komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Nekdanja ministrica za izobraževanje v Cerarjevi vladi zahteva od države 25.000 evrov odškodnine za materialno in nematerialno škodo, ki naj bi ji jo KPK povzročila s tem, ko je leta 2015 v aplikaciji Supervizor objavila podatek, da je med 1. januarjem 2003 in 4. marcem 2015 prejela 636.068,98 evra avtorskih honorarjev. Materialno škodo, ki naj bi znašala 10.000 evrov, predstavlja po besedah tožničine odvetnice Nataše Pirc Musar razlika med ministrsko in profesorsko plačo na fakulteti za upravo (Setnikar-Cankarjeva je morala po objavi podatkov odstopiti kot ministrica), ob tem pa naj bi ji zaradi okrnitve časti in ugleda ter duševnih bolečin nastala tudi za 15.000 evrov vredna nematerialna škoda.
Septembra bosta pričali Sedlarjeva in Prelesnikova
Sodnica Dušana Bajc je povedala, da je bilo od pripravljalnega naroka aprila letos v spis naknadno vloženih še nekaj vlog ter opozorila, da jih ne bo upoštevala, saj bi morale biti predložene že prej. Pirc-Musarjeva je vztrajala, naj sodišče upošteva šele dan prej pridobljeno dokumentacijo s sporazumom o izmenjavi podatkov o plačilnih transakcijah med upravo za javna naročila in KPK. Iz njega naj bi bilo namreč razvidno, da je imela KPK dovoljenje le za objavo podatkov pravnih oseb, ne pa tudi fizičnih. Sodnica se je odločila, da bo o tem sprejela odločitev po naroku, tožečo stran pa opozorila, da ni predložila vseh dokumentov glede prejemkov tožnice, med drugim glede odpravnine in dohodninskih odločb, zato jih bo sodišče pridobilo samo.
Po sklepu sodišča bodo na naslednjem naroku, ki bo 18. septembra, ob Setnikar-Cankarjevi kot pričo tožnice zaslišali nekdanjo namestnico predsednika KPK Almo Sedlar, kot pričo države informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, na dodatno željo Pirc-Musarjeve pa tudi namestnico pooblaščenke Kristino Kotnik Šumah. Na koncu je sodnica Setnikar-Cankarjevo in njeni zagovornici opozorila, da dejstvo, da je KPK objavila osebne podatke ministrice, samo po sebi še ne pomeni odškodninske odgovornosti države.
Pirc Musar: KPK je namenoma delala nezakonito
Pirc-Musarjeva je po naroku novinarjem povedala, da jo je izjava sodnice presenetila. »Sodnica ve, da gre v tem primeru za tako imenovano kvalificirano protipravnost. KPK si je namreč drznila objaviti bazo osebnih podatkov brez pravnega temelja, kar smo dokazali že na vrhovnem sodišču. Ob tem se je ta državni organ tudi zavedal, da dela protipravno, saj je poznal pogodbo med upravo za javna naročila in KPK,« je dejala Pirc-Musarjeva.
Naj spomnimo, da je vrhovno sodišče junija 2017 ugotovilo, da je KPK z objavo osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor nezakonito posegla v ustavno pravico Setnikar-Cankarjeve do varstva osebnih podatkov, ker je podatke objavila, ne da bi za to imela zakonsko podlago. Po tožbi, ki je bila vložena leta 2017, je zagovornica Setnikar-Cankarjeve na pripravljalnem naroku, ki je bil aprila, predlagala poravnavo, ki pa ni bila uspešna.
