Gospodarska rast v Sloveniji se bo po napovedih Banke Slovenije v letošnjem in prihodnjem letu nekoliko upočasnila in bo v letih 2020 in 2021 dosegla 2,9 odstotka. Kljub temu bo ostala višja od povprečja v evrskem območju.
Dejavniki znižanja sicer še vedno ugodne rasti gospodarske aktivnosti izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja, medtem ko domači dejavniki ostajajo vzpodbudni, so sporočili iz Banke Slovenije. Kot opozarjajo, so tveganja, ki bi lahko povzročila šibkejšo gospodarsko rast, izrazitejša in izhajajo pretežno iz zunanjega okolja.
Rast bo v srednjeročnem obdobju ostala široko osnovana, glavna dejavnika rasti pa bosta zasebna potrošnja in investicije. Oboje bo močno odvisno od gibanj na trgu dela, kjer se pričakujeta upočasnitev rasti zaposlenosti in višja rast plač. Zadnja bo nekoliko presegala rast produktivnosti, kar bo poslabšalo stroškovno konkurenčnost, če bo rast stroškov dela na enoto proizvoda hitrejša kot v trgovinskih partnericah.
Dejavnika nadaljnje rasti zasebnih investicij v opremo in stroje bosta tudi naraščajoči stroški dela in pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile.
Gibanja na trgu dela bodo na drugi strani krepila razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Ta bo omogočal nekoliko višjo rast zasebne potrošnje in nadaljnje povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Hitra rast cen na stanovanjskem trgu v zadnjih letih sicer kaže predvsem na precejšnje pomanjkanje ponudbe, zato na Banki Slovenije pričakujejo postopno krepitev rasti zasebnih stanovanjskih investicij.
Gospodarsko rast bodo še naprej podpirale tudi investicije države, saj se pričakujeta hitrejše črpanje evropskih sredstev in izvajanje večjih investicijskih projektov. Rast potrošnje države bo v obdobju napovedi nekoliko nižja kot lani, predvsem zaradi umirjanja rasti zaposlovanja.
Domače povpraševanje bo krepilo rast uvoza
Domače povpraševanje bo krepilo rast uvoza, ki bo v celotnem obdobju napovedi prehitevala rast izvoza. Ta bo ob negotovih razmerah v mednarodnem okolju nekoliko počasnejša, kot je bila v preteklih letih, a še vedno ugodna. Takšna gibanja v menjavi s tujino bodo vodila v postopno zmanjševanje presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki pa bo ostal visok.
Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, bo ob šibkejših pritiskih iz zunanjega okolja letos nekoliko nižja kot lani, in sicer 1,7-odstotna, v naslednjih dveh letih pa bo dosegla dva odstotka.
Glavna tveganja, ki spremljajo tokratne napovedi, prihajajo iz zunanjega okolja in bi lahko močneje upočasnila gospodarsko rast v Sloveniji. Uresničitev tveganj, povezanih s stopnjevanjem geopolitičnih trenj in dodatnimi protekcionističnimi ukrepi, bi lahko povzročila padec rasti tujega povpraševanja, ki bi se odrazil tako v nižji rasti izvoza kot tudi v splošnem poslabšanju gospodarskega razpoloženja, kar bi zavrlo predvsem investicijsko aktivnost podjetij.
