Ker slovenska reprezentanca ni zmagala že več kot leto dni, so igralci skoraj že pozabili, kako se proslavljajo zmage v dresu z državnim grbom. Potem ko je v mreži nebogljene Latvije končalo pet žog, je večina opreme slovenskih igralcev končala na tribuni med navijači, na igrišču pa je bil najbolj vesel vratar poražencev Pavels Šteinbors, ki je dobil dres Jana Oblaka. Iz slovenske slačilnice zelo funkcionalnega stadiona Daugava sta odmevali pesem in glasba.
»Gola posvečam Igorju Benedejčiču. Dobro in zelo dolgo ga poznam. Želim mu, da okreva čim hitreje,« so bile prve besede slovenskega junaka tekme četrtega kroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo Domna Črnigoja. Otrok Kopra je dosegel prva dva gola v reprezentančnem dresu, s čimer je izpolnil otroške želje, in nato priigral še enajstmetrovko. S predstavo je član švicarskega Lugana, ki si želi prestopa v Italijo, še povečal zanimanje klubov in upa, da bo v desetih dneh že imel novega delodajalca. Slovenija si je proti skromnemu tekmecu ob petih golih priigrala še veliko priložnosti, ker je žogo spustila na tla in potrpežljivo kombinirala.
Črnigoj mora poravnati račune v koprskih lokalih
»Latvija je proti nam igrala povsem drugače kot proti Poljski in Izraelu, ko je stala precej dlje od svojega gola in si priigrala tudi priložnosti. Glede na to, kakšen je bil naš pristop, so bili brez možnosti. Zmaga je pomembna za dvig samozavesti vsakega posameznika in celotne ekipe. Do konca kvalifikacij nas čaka enakovreden boj za drugo mesto,« je izpostavil Črnigoj. Je tipičen moštveni igralec, ki navdušuje z borbenostjo, požrtvovalnostjo in nepopustljivostjo. S predstavo, ki je bila celo najboljša v njegovi dosedanji karieri, je zelo razveselil tudi očeta, ki je njegov največji kritik, zato se zaradi nogometa tudi sporečeta. Z očetom je govoril le nekaj minut po koncu tekme. »Dejal mi je, da so v treh koprskih lokalih zaradi mojih golov odprti računi, ki jih bom moral plačati,« je razkril Črnigoj, ki počasi dobiva vzdevek Črnigol. V Švici se je že prijel, upa, da se bo vse bolj še v Sloveniji, ker bi to pomenilo, da je dosegel veliko golov in reprezentanca s tem veliko zmag.
Slovenija je dobila standardno obrambo z vratarjem Janom Oblakom, centralnima branilcema Miho Mevljo in Aljažem Struno ter bočnima igralcema Petrom Stojanovićem, ki tokrat ni bil šibki člen, ampak prodorni asistent za dva gola, in Bojanom Jokićem, ki zaradi treh rumenih kartonov ne bo smel igrati na naslednji tekmi proti Poljski, kar bo znova odprlo razpravo in ugibanja, kdo bo kapetan na dvoboju z Lewandowskim in druščino v Stožicah. V defenzivnem delu zvezne vrste se je po poškodbi Reneja Krhina, ki ga ekipa pogreša kljub njegovim napakam, s katerimi je pri navijačih dežurni krivec za vse slabo, uveljavil debitant Denis Popović. Celjan je v osrčje ekipe vnesel mirnost. »Za menoj je zanimivih deset dni. Če združimo moči kot ekipa, imamo pravi pristop in hiter prenos žoge, se lahko kosamo za vsakim tekmecem,« je bil vidno vesel Denis Popović.
Josip Iličić je s potezami – ob dveh golih je stresel še prečko iz prostega strela – po tradiciji navduševal, čeprav je bil pod velikim pritiskom odgovornosti, da Slovenija mora zmagati. Po tekmi je bil vidno izmučen, da je komaj stal na nogah. »Lepa zmaga za konec dolge sezone na tekmi, na kateri je bil spodrsljaj prepovedan. Zavedali smo se, da Latvija po kakovosti ni na naši ravni. Vse dvome o zmagovalcu smo razrešili že na začetku tekme z našim odnosom. Morda bi morali zabiti še kakšen gol več. Hitro smo pozabili poraz z Avstrijo, v Rigi pa pokazali, da znamo in zmoremo igrati tudi pod pritiskom. Tedaj se pokaže pravi karakter ekipe. Tokrat smo tudi uživali, zlasti v prvem polčasu smo igrali zelo dobro. Že dolgo časa nismo tako lepo kombinirali in zdaj moramo mirno nadaljevati naprej,« je razmišljal Josip Iličić. Posebej je poudaril, da na lestvico nikoli ne gleda, ampak to naredi šele po zadnji tekmi, zato ga sploh ne zanimajo izidi preostalih tekem. »Slovenija je odvisna sama od sebe. Če bomo zmagovali, bomo prišli tja, kamor si vsi želimo. Če ne bomo šli na evropsko prvenstvo, bomo krivi zgolj sami. Naslednje kvalifikacijske tekme bodo pokazale, če smo iz pravega testa,« je končal Jojo.
Stojanovića je bilo sram
Ko so bili slovenski reprezentanti že skoraj na letališču v Rigu, od koder so v domovino nato poleteli z zamudo, je selektor Latvije Slaviša Stojanović še vedno odgovarjal na vprašanja domačih novinarjev. Bil je vidno razočaran, poraz je označil za sramoto in prevzel svoj del odgovornosti. V Rigi bo ostal še nekaj dni, da se bo pogovoril s predsednikom zveze, kako naprej, saj pogreša kult reprezentance. Ima srečo, da so Latvijci zelo prijazni in mirni ljudje.
»V moji Sloveniji bi po takšnem porazu le težko stopil na ulico. Reprezentančni dres bi moral biti največ in zanj se je treba boriti. Sram me je pred latvijskim in slovenskim narodom. Bil sem na košarkarskih in hokejskih tekmah in videl, da so ljudje tukaj strastni. Imamo triletni načrt dela, a v nogometu na takšen način ne gre več naprej. Dobili smo pravo šolo nogometa, razlika v kakovosti je bila očitna. Imamo težave s poškodbami, nekateri naši reprezentanti so rezerve celo v klubih v prvenstvu Latvije. A vsak nogometaš mora pokazati strast do nogometa, ki smo jo mi pokazali le na tekmi s Poljsko,« je izpostavil Slaviša Stojanović.
