Nemčija, Francija, Velika Britanija, Poljska in Švedska so priznale novo moldavsko vlado. Podobno velja tudi za Svet Evrope in institucije EU. S tem so vsi ti nastopili proti ustavnemu sodišču v Kišinjevu, ki je v nedeljo odstavilo proruskega predsednika države Igorja Dodona in na njegovo mesto postavilo donedavnega premierja Pavla Filipa. Takšno odločitev pomembnih evropskih držav in institucij je treba razumeti tudi v luči dejstva, da sta ustavno sodišče in Filip, čigar Demokratska stranka je na februarskih volitvah zasedla šele tretje mesto, samo marioneti v rokah moldavskega milijarderja Vlada Plahotniuca.
Tako je zdaj še bolj kot prej pod vprašajem tudi Filipova odločitev, da kot začasni predsednik razpusti parlament in razpiše nove volitve za 6. september. Na novinarski konferenci je sicer zdaj tudi pojasnjeval, da je ustavno sodišče odstavilo Dodona, ker ni upošteval zahteve tega najvišjega nacionalnega organa sodne veje oblasti, da je treba zaradi prekoračitve roka, ki ga je imel parlament za odobritev nove vlade, razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Ta rok naj bi bil prekoračen za en dan, kar zanika absolutna večina poslancev, ki je ravno v soboto glasovala za novo vlado. Sicer že sam Dodon ne priznava svoje odstavitve, prav tako ne razpustitve parlamenta in razpisa novih volitev.
Do vlade v zadnjem hipu
Dan pred problematično odstavitvijo predsednika države Dodona je torej moldavski parlament odobril novo vlado, v kateri je nepričakovano koalicija Dodonovih proruskih socialistov in prozahodne stranke ACUM. Nova premierka je postala svetovalka Svetovne banke in nekdanja ministrica za izobraževanje Maia Sandu, ki je voditeljica ACUM. S to nepričakovano vladno koalicijo hočeta trenutno najmočnejši stranki rešiti politično krizo, nastalo po februarskih volitvah, ko nikakor ni bilo mogoče sestaviti vlade. Prozahodni ACUM, ki je dobil 27 odstotkov glasov, dolgo časa ni hotel sodelovati s proruskimi socialisti, ki so dobili 31 odstotkov, še manj pa s prozahodno Demokratsko stranko milijarderja Plahotniuca, ki je dobila 24 odstotkov glasov. Socialisti in demokrati pa so si bili prav tako v laseh.
Pravzaprav je koalicija socialistov in ACUM nastala tudi v prizadevanju dobronamernega dela moldavskih politikov, da se – tudi s preseganjem delitve Moldavije na prorusko in prozahodno – milijarderju Plahotniucu onemogoči vmešavanje v politiko.
Resolucija proti oligarhu
Parlament pa je v soboto s podporo socialistov in ACUM tudi sprejel resolucijo, v kateri je Moldavijo označil kot »državo v ujetništvu«, pri čemer najbrž meri predvsem na to, da je Plahotniucu podrejeno ustavno sodišče. V deklaraciji tudi piše: »Plahotniučev režim je postal najhujše zlo, s katerim ima opraviti Moldavija v sodobni zgodovini. Oligarhi so vzpostavili diktaturo, ki jo usmerjajo manipulacije, teror, laži in dezinformacije. V državi pa se bohoti korupcija. Naloga nas, poslancev, je, da se vzpostavi demokracija.«
Spričo demonstracij privržencev Demokratske stranke se mnogi bojijo, da se bo politična kriza spet sprevrgla v nasilje na ulicah. Plahotniuc se gotovo ne bo tako zlahka odpovedal svoji prevladi v Moldaviji, socialisti in ACUM pa ne svojim upravičenim zahtevam po demokraciji in pravni državi. Sicer oligarhu zveste specialne enote v teh dneh branijo sedež vlade, kamor so se zabarikadirali Plahotniučevi demokrati z zahtevo, da se upošteva odločitve ustavnega sodišča in »predsednika« Filipa.
