Družba Wine & egg je po štirih letih raziskovanj konec lanskega leta za dozorevanje vina razvila ekobetonsko cisterno jajčaste oblike iz enega dela. Gre za tehnološko izjemno zahteven izdelek, plod domačega znanja. Cisterna je nastala na pobudo in v sodelovanju z nekaterimi priznanimi slovenskimi vinarji.
»Naše raziskave betonskih cistern jajčaste oblike segajo v leto 2014. Takrat so me obiskali vinarji Sebastjan Štemberger, Mitja Lo Duca, Primož Lavrenčič, Marjan Simčič in Kristian Keber ter izrazili željo po ekološkem betonskem jajcu za maceracijo vina najvišje kakovosti. Pri tem so postavili vrsto posebnih pogojev in želja. Narejeno naj bi bilo iz ekoloških materialov, brez vodotesnih premazov in kemijskih dodatkov. Zahtevali so tudi izdelek brez armatur in brez dodatne plasti poliester betona, kar so že uporabljali nekateri proizvajalci, predvsem v Franciji,« se spominja Denis Vodopivec, ki skupaj s Petro Strah vodi družbo.
Ugodne razmere tudi za dozorevanje piva
Prva betonska jajca so bila sestavljena iz dveh delov, nadaljuje Vodopivec. »A tega si nismo želeli ne mi ne vinarji. Raziskovali smo naprej in konec lanskega leta je skupini strokovnjakov uspelo izdelati ekološko betonsko jajce v enem kosu. Lahko rečem, da smo prišli do izdelka z zgodbo. Iskali smo sestavo materiala za cisterne. Potrebna je bila namreč optimalna prepustnost zraka oziroma dobra izolacija.«
Prva ekološka jajca, šlo je za prototipe, so vinarjem predali leta 2015. Bila so namenjena zgolj preizkušanju. Z njimi pa so vinarji že dosegali vrhunske rezultate. »To je ekipi dalo nov zagon. V želji po inovaciji, po nečem novem, nas je gnalo naprej in prišli smo do popolnoma novega izdelka. Iskali smo sestavo materiala za cisterne. Potrebni sta bili namreč optimalna prepustnost zraka in dobra izolacija. Spremenili smo obliko in kot prvim na svetu nam je uspelo konec lanskega leta po štirih letih testiranj in raziskav izdelati jajčasto ekocisterno v enem kosu,« se je trdega dela spominjal Denis Vodopivec, ki je dodal: »Cisterna je plod domačega znanja. Sama izdelava je seveda poslovna skrivnost in je potekala za skrbno zaprtimi vrati. Zaradi zahtevnosti je med razvojem od projekta odstopilo kar nekaj domačih in tudi tujih strokovnjakov, ki smo jih pritegnili v raziskavo. S potrebnimi certifikati smo zaščitili tako izdelek kot tehnologijo. Čeprav smo začeli z mislijo na vinarje, smo kasneje ugotovili, da tudi pivo zelo dobro dozoreva v betonskih sodih jajčaste oblike. Zato smo ponudbo razširili tudi med pivovarje,« še pove Vodopivec, ki je prepričan, da je to izdelek, kakršnega so vinogradniki in vinarji pričakovali.
»Tradicijo gruzijskih kvevrov smo preslikali v sedanjost,« je prepričana Petra Strah, ki poudarja, da je optimizirana prostornina, da beton samodejno uravnava vretje vina med 900 in 1500 litri. Zato so se odločili za izdelavo 1000-litrskih betonskih cistern. »Sorazmerno tanke betonske stene ohranjajo stabilno temperaturo, brez potrebe umetnega hlajenja. Cisterna v obliki jajca prav zaradi svoje oblike in gladkih površin omogoča bolj prosto gibanje tekočine kot v tradicionalnih posodah za fermentacijo. Ekobetonske cisterne ne prepuščajo tekočine, prepuščajo pa ravno toliko zraka, da pride v stik z vinom. Ekobeton združuje prednosti lesenega (hrastovega) soda in inoks posode. Podobno velja tudi za pivovarje. Pivo v betonskih cisternah je mehkejšega, bolj gladkega in bujnega okusa. Beton daje pivu večjo mineralnost.«
Ekološka proizvodnja je lahko serijska
Posebnost proizvodnje družbe so izdelki iz agregatov z lokalnega območja. Te materiale, ki so vsi testirani, izbirajo na željo vinogradnikov skupaj, tako že v betonsko jajce vgradijo del zgodbe. Betonska mešanica vsebuje vodo iz naravnega okolja in je brez klora. Samo jajce brez podstavka tehta 1180 kilogramov. Cena osnovnega izdelka brez DDV in podstavka je okoli 3600 evrov.
Doslej je bila proizvodnja butična, odslej pa imamo vse pripravljeno za serijsko proizvodnjo. Domači vinarji in vinogradniki tako lahko dobijo novi izdelek že za letošnjo trgatev. Zanimanje zanj je veliko, predvsem v tujini. Tako prihajajo povpraševanje in tudi že prva naročila z Nove Zelandije, iz Avstralije, Južne Koreje, Kalifornije, Južnoafriške republike, iz Evrope pa iz Francije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Srbije, dodaja Vodopivec. Naši vinogradniki so po njegovih besedah, z redkimi izjemami, še zadržani.
