Moto letošnjega festivala Parada ponosa, ki se je začel danes, končal pa se bo 22. junija s tradicionalno parado ponosa, je »Presezimo kulturo sovraštva«. Sovraštvo bodo v času festivala presegali na okoli tridesetih dogodkih, na katerih bo sodelovalo dvanajst gostov iz tujine in številni iz Slovenije. Društvo Parada ponosa, ki organizira festival, se proti sovraštvu zavzema tudi sicer. Eno od orodij, s katerim bodo to počeli, je odkrivanje in objavljanje grafitov s sovražno vsebino.
Delavnice spreminjanja sovražnih grafitov
Že pred leti se je oblikovala iniciativa Appareo, ki je s tem začela, zdaj pa so projekt ponovno obudili. Danes so predstavili spletno stran dekontraminacija.org, na kateri je za zdaj nekaj vzorčnih primerov sovražnih grafitov, ki »so jih srečali na poti domov«. Nekatere so domiselni neznani avtorji v duhu boja proti diskriminaciji preoblikovali iz sovražnega v strpen, emancipatorni govor, pri nekaterih ne manjka niti humorja. V času festivala nameravajo najti in objaviti še več grafitov s podobnimi vsebinami in spodbuditi čim več ljudi, da bi storili enako, v naslednjih mesecih in letih pa se tej problematiki še podrobneje posvetiti.
Projekt so šele začeli in ga nameravajo tudi med prihajajočim festivalom pobliže predstaviti ljudem. Tako bodo v soboto med 11. in 14. uro na Metelkovi organizirali delavnico, na kateri bo med drugim mogoče izvedeti, kako lahko sodelujete pri zaznavanju in spreminjanju sovražnega govora v nekaj sprejemljivega, strpnega. Eden od grafitov, ki je pred leti uspešno izgubil sovražno ost, je bil napis »lezbijke na kole«, ki mu je nekdo dodal nekaj zlogov in ga prečrkoval v »pred lezbijke na kolena«. Ali pa »ubi ubi pedera«, ki je postal »ljubi ljubi pedera«. Na tak način se nameravajo sovražnim grafitom zoperstaviti tudi v prihodnosti.
Vsak se lahko postavi po robu sovražnemu govoru
Predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec je pojasnila, kako se lahko vsak vključi v risanje zemljevida sovražnega govora. »Zadevo fotografiraš in skupaj z lokacijo pošlješ na naš spletni naslov, kjer fotografijo objavimo na zemljevidu,« je dejala in dodala, da bodo na delavnicah razmišljali, »kako dobiti kreativne ideje, kako sovražna sporočila z jezikom in simboli predrugačiti«. Vsakdo bo imel možnost sodelovati, s čimer naj bi prišlo do povezovanja ljudi in boja proti različnim vrstam sovražnosti. »Za nas, ki imamo ambicijo sistematično naslavljati različna polja sovražnega govora, pa bo to pomembno orodje, ker bo tudi pokazatelj, koliko je tega in kakšne so posledice za ljudi. Kakšne posledice na primer pusti, če oseba LGBTIQ+ vsak dan hodi mimo takih napisov v šolo,« je dejala Simona Muršec.
Nina Perger, avtorica mota Parade ponosa 2019, je razložila, da je treba grafite in ulično umetnost obravnavati skupaj s siceršnjimi družbenimi dinamikami, kajti od njih niso ločeni. »Grafiti in ulična umetnost ne producirajo nečesa novega. Grafiti proti skupnosti LGBTIQ+ so vselej v porastu v obdobju referendumskih kampanj, grafiti proti migrantom pa, ko je primarno ciljna ta družbena skupina,« je dejala Nina Perger. Že leta 2013 je bila član iniciative Appareo, ki se je začela ukvarjati s sovražnimi sporočili grafitov. Takrat so skupaj z nekaterimi grafiti iz tujine zaznali okoli 250 tovrstnih sporočil. »Največkrat so bile tarča sovražnega govora osebe LGBTIQ+, zlasti lezbijke in transspolne osebe, ter migranti,« je dejala Nina Perger. »S sledenjem predelanim grafitom smo želele pokazati, da boj proti sovražnemu govoru ni nemogoč.«
