Novi krovni sporazum o gospodarskih odnosih med Evropsko unijo in Švico je v negotovosti. Švica je evropsko komisijo obvestila, da ne more podpisati sporazuma, ki bi obema pogodbenima partnerjema urejal dostop do trgov. Čeprav so se pogajanja končala (trajala so štiri leta) in je švicarska vlada načeloma pristala na novi sporazum – z njim bi nadomestili okoli sto drugih dvostranskih sporazumov –, je bilo nasprotovanje novemu dogovoru med političnimi strankami in sindikati preveliko. Evropska unija izključuje nova pogajanja o dogovoru, kljub temu pa bo s švicarsko konfederacijo že ta teden iskala pot iz zagate.
V nekaj dneh naj bi bila bolj jasna usoda dogovora, ki ureja področja prostega pretoka ljudi, medsebojnega priznavanja industrijskih standardov, trgovanja s kmetijskimi proizvodi, zračnega prometa in prevoza potnikov ter blaga po cestah in železnicah. Ključno je, da bi za vsa ta področja začelo veljati evropsko pravo, pristojnost nad reševanjem sporov bi dobilo sodišče EU v Luksemburgu. Krovni sporazum bi torej Švico tesneje vezal na EU kot dozdajšnji dvostranski panožni sporazumi.
Želijo pojasnila za tri sporna vprašanja
Švicarska vlada se novemu sporazumu z EU ni odpovedala, čeprav dogovor v sedemčlanski vladi, ki jo sestavljajo štiri stranke, izrecno zagovarja le zunanji minister Ignazio Cassis. Vlada kljub temu ocenjuje, da so dosegli dober dogovor, a hkrati poudarja, da želijo zadnjo besedo prepustiti ljudstvu. To je po večmesečnih konzultacijah državi dalo vedeti, da se z vsemi točkami dogovora ne strinja. Pred končnim odločanjem na referendumu želi vlada dobiti dodatna zagotovila, da bi sporazum državljani vendarle potrdili.
V zameno za podpis sporazuma vlada od Bruslja pričakuje pojasnila glede treh točk v izpogajanem dogovoru. Podrobnejše informacije želi o zaščiti plač in socialnih pravicah delavcev, o državnih subvencijah in davčnih ugodnostih podjetjem ter o državljanskih pravicah. Te so sicer že opredeljene v dvostranskih sporazumih med EU in Švico, v novem krovnem sporazumu pa sploh niso omenjene. Toda v Švici imajo vendarle pomisleke, da državljani EU, ki bi bili upravičeni do prebivanja v Švici, ne bi kar avtomatsko bili deležni vseh socialnih pravic države.
Za mnoge v Švici je sporno, da bi nekatere socialne pravice državljani EU lahko dobili že po šestih mesecih zaposlitve v Švici (zdaj so do njih upravičeni šele po 12 mesecih). Pravico do trajnega prebivališča bi državljani EU lahko dobili po petih letih. To določilo v Švici sicer velja že danes, a le za državljane starih držav članic. Državljani »novih držav članic« EU, tudi Slovenije, lahko pravico do trajnega prebivališča v Švici pridobijo šele po desetih letih.
Borze in farmacevtska industrija upajo na dogovor
Če Švica zdaj sporazuma ne bo podpisala oziroma ne bo z Brusljem našla drugačne rešitve, bi se utegnila alpska konfederacija znajti pred precejšnjo zagato. Talec napetih odnosov z EU bi utegnile postati švicarske borze in farmacevtska industrija. Konec meseca namreč poteče sporazum z EU, po katerem lahko švicarske borze opravljalo posle na evropskih. Če EU ne bi podaljšala tega sporazuma zaradi nasprotovanja Švice novemu krovnemu trgovinskemu dogovoru, švicarske borze ne bi več mogle tržiti vrednostnih papirjev švicarskih podjetij na drugih evropskih borzah.
Na morebitne težave v poslovanju se pripravljajo tudi v švicarski farmacevtski industriji. Če država ne bo podpisala novega krovnega sporazuma, EU po napovedih komisarja za sosedsko politiko Johannesa Hahna ne bo podaljšala dogovora o farmacevtskih proizvodih. To bi pomenilo, da EU švicarskih produktov ne bi več obravnavala enakopravno s tistimi iz EU.
