Nadaljevanje trgovinskih sporov je tudi v preteklem tednu narekovalo razpoloženje vlagateljev na kapitalskih trgih. Ponovno stopnjevanje napetosti in nove carinske grožnje ZDA Kitajski in Mehiki so v maju povzročili premik vlagateljev v varnejše obvezniške naložbe. Za olajšanje pa je že v začetku preteklega tedna poskrbel Fed, ki je sporočil, da pozorno spremlja vpliv trgovinskih sporov na gospodarstvo in da se bo ustrezno odzval za ohranitev rasti ameriškega gospodarstva. Pripravljenost bančnikov, da v primeru poslabšanja gospodarskih obetov posežejo po novih spodbudah, je prispevala h krepitvi optimizma in posledično k rasti delniških tečajev. Tudi petkovi objavi o občutno manjšem številu novoustvarjenih delovnih mest v maju in o upočasnitvi rasti plač nista vnesli negativnega razpoloženja. Slabši ameriški gospodarski podatki namreč zvišujejo možnost znižanja obrestnih mer v prihodnje. Za olajšanje je konec tedna poskrbel tudi sklenjen dogovor o migracijah med ZDA in Mehiko, s čimer se je slednja izognila carinam. Na ravni podjetij pa se je proti koncu tedna kitajski tehnološki gigant Huawei zopet znašel na črni listi, saj je po Googlu vnaprejšnjo namestitev svojih aplikacij na Huaweieve telefone sedaj prepovedal še Facebook.
Tudi na stari celini je bila pozornost vlagateljev prejšnji teden usmerjena v zasedanje centralnih bankirjev. V luči zahtevnejših razmer v evrskem gospodarstvu in stopnje inflacije, ki je vse dlje od ciljne (blizu, a rahlo pod 2 odstotkoma), so vlagatelji pričakovali napoved bolj ohlapne denarne politike tudi iz ECB. Člani sveta banke na četrtkovem zasedanju po pričakovanjih niso spremenili višine ključne obrestne mere, so pa sporočili, da nameravajo raven ničelnih obrestnih mer ohraniti vse do prvega polletja 2020, kar je dlje od prvotnih napovedi. Hkrati ECB ohranja program reinvestiranja zapadlih obveznic, razpravljali pa so tudi o možnosti dodatnega znižanja obrestnih mer. Obenem je predsednik ECB Mario Draghi objavil ceno novega programa poceni posojil poslovnim bankam. Te bodo posojilo prejele z zgolj 0,1 odstotne točke pribitka nad trenutno ničelno ravnjo ključne obrestne mere. Kot nagrado za aktivnost pri posojanju bodo prejele še ugodnejša posojila, in sicer zgolj 0,1 odstotne točke pribitka nad –0,4-odstotno depozitno obrestno mero pri ECB. Sprejeti ukrepi bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in še naprej olajševali dostop do financiranja. Ob odsotnosti drugih novic je bil v Evropi v ospredju tudi podatek o nemški industrijski proizvodnji, ki je aprila na mesečni ravni upadla za 1,9 odstotka, kar je več od pričakovanj. Za 3,7 odstotka se je v Nemčiji aprila v primerjavi z marcem (sezonsko prilagojen podatek) skrčil tudi izvoz, kar je največje nazadovanje po avgustu 2015.
V središču pozornosti so bili v prejšnjem tednu v Evropi tudi proizvajalci avtomobilov. Fiat Chrysler je umaknil ponudbo za združitev z Renaultom, s čimer je razočaral vlagatelje in znižal vrednost tečaja delnice Renaulta, ki je na dnevni ravni zdrsnila za več kot 7 odstotkov. Avtomobilski velikan Ford, ki je sredi temeljitega prestrukturiranja, pa je sporočil, da bo septembra 2020 zaprl tovarno avtomobilskih motorjev v Walesu.
