Britanci so danes izvedeli, da so pogoje za premiersko dirko izpolnili dve kandidatki in osem kandidatov, pa tudi, da se bo deseterica prvič pomerila ta četrtek, ko jih bo gotovo kar nekaj odpadlo ali se umaknilo. Med njimi je pet aktualnih in pet nekdanjih ministrov. Med njimi je tudi okoljski minister Michael Gove, ki je očitno, vsaj med konservativnimi poslanci, prestal medijski vihar, ki ga je dvignil s priznanjem, da je kot novinar pri tridesetih na zabavah užival kokain in kršil zakon. S tem je sprožil priznanja še treh kandidatov. Trije so jemanje drog v preteklosti priznali že prej.
Po drogah… brexit
Čeprav se je minuli konec tedna govorilo predvsem o tem, kateri premierski kandidati so v preteklosti jemali droge in katere so jemali (večina, šest, jih je priznalo, da so, pet marihuano, dva marihuano in kokain, eden pa opij), se je na dan, ko so se morali uradno prijaviti kot kandidati, več govorilo o njihovih brexitskih »programih«, ki bodo odločilno vplivali na izid dirke za naslednika Therese May. V manjši meri pa njihove druge obljube, med katerimi daleč izstopa obljuba favoriziranega kandidata, nekdanjega londonskega župana in nekdanjega zunanjega ministra Borisa Johnsona, ki je obljubil znižanje davkov bogatejšim in bogatim Otočanom (vsem tistim, ki zaslužijo petdeset tisoč in več funtov na leto).
Favorit še ni zmagal
Johnson, eden od brexitskih kolovodij, ki naj bi med okoli 160.000 člani konservativne stranke (ti bodo imeli zadnjo besedo o novem vodji konservativcev in premierju, ko bosta v dirki samo še finalist) užival več podpore kot drugo- in tretjeuvrščeni, najbrž ve, da še noben favorizirani kandidat v zgodovini ni zmagal v tej dirki. Morda bo tokrat drugače, saj je kot vodilni oportunist med kandidati z davčno obljubo zajel veliko večino članov konservativne stranke, o katerih pravijo, da so v glavnem belopolti bogati starejši moški. Mora pa seveda priti v finale, do katerega odločajo konservativni poslanci. Johnson je to obljubo oplemenitil z glavnim poudarkom v svoji nedeljski kolumni, za katero mu Telegraph, ki je v lasti banke Barclay (in dveh bratov Barclay), plačuje četrt milijona funtov na leto. Trdi pa, da lahko na morebitnih parlamentarnih volitvah edini premaga Corbynovo laburistično in Farageovo novo brexitsko stranko, ki jo je primerjal s morskima pošastima iz grške mitologije, Scilo in Karibdo, ki sta prežali na pomorščake vsaka v svoji votlini mesinske ožine. Johnson naj bi torej nekakšen konservativni in brexitski junak Odisej.
Prej proti, zdaj za brexit
Uradna prijava kandidature (danes od desetih dopoldne do petih dopoldne) ni bila dovolj. Vse kandidate, ki so imeli tiskovne konference, je moralo za uvrstitev na kandidatno listo podpreti najmanj osem konservativnih poslancev. Uspešno kandidaturo deseterice so sporočili zvečer le enemu, Samu Gyimahu ki podpira nov referendum, pa, kot je sam objavil, zadostne podpore ni uspelo pridobiti. Najbolj opazne podpore med poslanci je bil deležen nekdanji zunanji minister Johnson, ampak zunanji minister Jeremy Hunt, ki je bil pred referendumom zelo proti brexitu. Med drugimi sta ga podprli ministrica za obrambo Penny Mordaunt, »huda« brexitarka, in ministrica za notranje zadeve Amber Rudd, ki je v vladi verjetno najbolj proti brexitu. Presenetljiva Huntova podpornica Mordauntova je dejala, da Britanija potrebuje novega premierja, ki se bo sposoben spoprijeti z izzivi časa. »Zaupam mu brexit, ker sem se v vladi prepričala, da poskrbi za stvari, ki so za Britance najbolj pomembne.« Tudi Hunta, ki je verjetno najbogatejši med zdajšnjimi ministri, so imeli v preteklosti za oportunista in celo za ministra za Murdochove zadeve, ko je bil minister za kulturo in medije, medijski tajkun Murdoch pa hotel postati stoodstotni lastnik Sky. Čeprav zanj pravijo, da je nekdanji uspešni podjetnik, ki ve, kako se je treba pogajati, ni uspel z Murdochovo glavno zadevo. Na to, kar si mnogi mislijo o njem, je hote ali nehote opozorila BBC-jeva televizijska voditeljica Victoria Derbyshire, ko ga je – še daleč ne prva – v oddaji v živo – razglasila ne za Hunta, ampak Cunta (cunt je vulgarno beseda za žensko spolovilo, ki se začne s črko p…). Ne ravno obžalujoče se je opravičila in čudaško dodala, da sama tega še ni nikoli rekla in da to po navadi rečejo moški.
