Na fakulteti še iz časov mojstra Plečnika gojijo t. i. seminarski sistem, v okviru katerega se študentje pri določenem profesorju učijo projektiranja realnih nalog od žlice do hiše in hiše do mesta, s kakršnimi se bodo kasneje srečali tudi v svoji poklicni karieri. »Vsi profesorji smo arhitekti iz prakse, torej delamo v lastnih ali v drugih birojih in študente učimo tega poklica, v katerem morajo znati projektirati hišo, sobo, bolnišnico ali letališče,« razlaga profesor Mihael Dešman. Projekte so razstavili na tradicionalni pregledni razstavi študentskih del z naslovom Od hiše do mesta.

Na fakulteti za arhitekturo si prizadevajo, da bi bili projekti, ki se jih lotevajo študentje v seminarjih, relevantni tako za mesto kot za družbo. Takšna je tudi prenova oziroma premislek o negovalni bolnišnici, v katero so študentje pod mentorstvom profesorja Tadeja Glažarja (za zdaj samo na papirju) v celoti preoblikovali nekdanjo otroško bolnišnico na Vrazovem trgu v Ljubljani. Hiša ta hip nima jasne vizije, v njej je trenutno postavljenih triintrideset negovalnih postelj, ki so jih uredili sami zdravniki skupaj z medicinskim osebjem, kar šestdeset odstotkov poslopja pa je zapuščenega. Pri tej fiktivni prenovi, ki poteka v sodelovanju z medicinsko in gradbeno fakulteto sodelujeta tudi študenta petega letnika fakultete za arhitekturo Manca Šavs in Peter Kovač. »Poskušali smo obdržati strukturo hiše in jo z minimalnimi posegi prilagoditi novi vsebini, da bi ponovno zaživela in dobila uporaben program,« pojasni Manca Šavs. Negovalna bolnišnica je razmeroma nov koncept, tako da trenutno sploh nimamo oblikovanih gradbenih standardov in specifikacij, kakšna bi morala biti. Študentje so v primeru obstoječe zgradbe povečali širino vrat, da je skoznje mogoče pripeljati bolniško posteljo, odstranili so posamezne naknadno dodane predelne stene, ki so se pojavile zaradi prostorske stiske v stari bolnišnici. V drugi fazi bi si želeli urediti enoposteljne bolniške sobe s samostojno kopalnico, kar je trend v tujini, zahteva pa seveda več sredstev. »Pri zdravljenju je namreč nestresno okolje izjemno pomembno,« razloži Glažar.

»Temu trendu dodajamo tudi kvalitetne skupne prostore, ki so v naših bolnišnicah podstandardni,« nadaljuje Peter Kovač, ki sicer v diplomskem delu že pripravlja drug podoben projekt, namreč predlog ljubljanske mestne bolnišnice, ki jo je umestil na lokacijo sedanje Bolnišnice dr. Petra Držaja.