Razprave o kemični kastraciji najhujših spolnih prestopnikov, pedofilov in posiljevalcev, se zadnja leta vračajo v javnost. Po sprejetju tovrstne kazni na Poljskem, v Makedoniji, Kazahstanu, Južni Koreji, izvajajo pa jo tudi na Danskem, Švedskem in v Veliki Britaniji, jo kot obvezno trenutno skušajo uzakoniti v ameriški zvezni državi Alabama. Hujši spolni prestopniki bi morali še pred izpustitvijo iz zapora začeti postopek kastracije, oblasti te zvezne države na jugovzhodu ZDA pa bi strošek naložile obsojencem samim.
Fizična kastracija, torej kaznovanje z rezanjem ali poškodovanjem organov, je bila v preteklosti precej običajna praksa kaznovanja spolnih prestopnikov, zlasti posiljevalcev. Mnogokrat je bila kazen še strožja – že po Hamurabijevem zakoniku si je posiljevalec prislužil smrtno kazen (na žalost je ista usoda čakala žrtev, če je bila ta poročena), podobno je bilo v Bibliji in v rimskem pravu, kjer pa mnogokrat niso delali razlik med spolnim nasiljem in prešuštvom. V srednjem veku je posiljevalcem poleg smrti grozil odvzem premoženja, oslepitev in kastracija. V modernejšem svetu so jo z napredkom medicine zamenjali z malce manj barbarsko in v družbi bolje sprejeto obliko kazni, kemično kastracijo, pri kateri posamezniku vbrizgajo zdravila za zmanjšanje spolne sle in sposobnosti vzburjenja. Pri tem torej ne gre za odstranjevanje kakršnih koli organov, kakor tudi ne za obliko sterilizacije.
Ponekod kemična kastracija za spolne prestopnike, zlasti tiste s hujšimi kaznivimi dejanji, denimo pedofile ali posiljevalce, pomeni alternativo dosmrtni zaporni ali celo smrtni kazni, saj naj bi z njo znižali, če ne celo izničili možnost ponovitve dejanja. Na Poljskem je obvezna kastracija za obsojene pedofile uzakonjena od 2010, v Moldaviji in Estoniji od 2012, Makedonija jo je kot prva na Balkanu uvedla leto dni kasneje. Obsojeni pedofil lahko izbira med prostovoljno kastracijo, s katero si zniža zaporno kazen, ali pa dosmrtnim zaporom. Velika Britanija, Danska in Švedska tovrstno kastracijo omogočajo na prostovoljni podlagi spolnim prestopnikom, ki želijo nadzirati svoj spolni nagon.
Naraščanje vala represije
Kemično kastracijo kot obliko kaznovanja pedofilov pa že leta poznajo v več ameriških zveznih državah, med drugim v Kaliforniji, Louisiani, Oregonu, Arizoni, na Floridi, na pol poti so zdaj v Alabami. »V ZDA se to poraja v južnejših, konservativnejših in bolj represivnih državah. Kemična kastracija je poleg obešenja in prepovedi splava v paleti skrajnih, agresivnih ukrepov, ki pa so tudi že zašli v Evropo. Gre za odraz represivnejšega vala, ki marsikje narašča,« pravi dr. Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki se s takšno obliko kaznovanja ne strinja. Prizna pa, da je v določenih državah takšna kazen »vabljiva«. Zlasti v tistih, kjer jim prelivanje krvi ni tuje. Kakor pravi, kaznovanje v slogu »zob za zob«, pri kateri je kazen primerna zločinu, popolnoma odklanja. Pri nas sicer dlje od podpore kastraciji v anonimnih komentarjih po spletu in občasnih pozivov v predvolilnih kampanjah ni prišlo.
Čeprav vrnitev kastracije v številne zakonodaje oblasti upravičujejo z zaščito in varovanjem preostalih državljanov ter načinom rehabilitacije, pa ji mnogi vendarle nasprotujejo. Številni penologi namreč menijo, da prisilna kastracija v obliki kaznovanja prestopnika nikakor ni etična ter da sta v takšnem primeru spolni napad in nasilje ter prisilna kastracija kot njihovo kaznovanje samo dve strani iste medalje.
