Na kar dveh lokacijah Piranskega zaliva je danes potekala ekološka akcija Čiščenje brez meja. Nekaj več kot dvesto potapljačev iz Slovenije, Hrvaške, prišli so tudi iz Bosne in Hercegovine, je z morskega dna pobiralo večje kose odpadkov.
Čisto morje pomeni posel
Že v zgodnjih dopoldanskih urah so z mrežastimi vrečami v vodo odšli potapljači v piranskem mandraču kot tudi v Savudriji, v kampu Veli Jože, Zambratiji in Bašaniji. »Lepo je videti rezultate uspešnega sodelovanja pri pomembnih stvareh, kar ekologija ne le globalno, ampak tudi lokalno zagotovo je,« je zadovoljen s projektom povedal Egon Štibilj, vodja civilne zaščite v Piranu. »Pri takih zgodbah, ki so pomembne za vse nas, je prav, da se s sosedi Hrvati srečujemo. Meje niso pomembne. Navsezadnje je rib vedno manj in tudi zato je pomembno, da skupaj pristopimo k svetovnemu problemu.« S tem sta se strinjala tudi župana sosednjih občin, piranski Đenio Zadković in umaški Vili Vassanese, ki sta projekt podprla z velikim veseljem. »S kolegom Vassanesejem sva se družila v Savudriji in nato še v Piranu, ker nama ni vseeno. Navsezadnje sosedje moramo skrbeti za tisto, kar nam je pomembno, in čisto morje bi moralo biti ena od prioritet. Prav ta potapljaška akcija je odličen primer uspešnega sodelovanja ljudi z velikim srcem in spoštovanjem do skupnega zaliva, morja,« je povedal Zadković. Hrvaško delegacijo je ob podpori številnih sponzorjev, vključenih v projekt, gostil na barki Eko Maksim, ki je tudi del ekipe civilne zaščite. »Z našo barko nastopimo prvi, če pride do izlitja nafte ali drugih tekočin v morje,« je povedal Edi Germšek, največji ponudnik klapavic pri nas. »Navsezadnje tudi nam čisto morje pomeni posel, delo.«
Tudi otroci v čistilni akciji
Dno piranskega mandrača je skupno čistilo trideset potapljačev iz obeh držav, po koncu potopa pa so iz vode potegnili za pet kubičnih metrov odpadkov. »Lahko rečem, da je mandrač vsako leto manj onesnažen. Verjamem, da gre zasluga tudi vedno večji ozaveščenosti in izobraževanju ljudi,« je zadovoljno pripomnil Štibilj. Poleg čiščenja morskega dna je bil eden glavnih ciljev akcije tudi tokrat ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja rastlinskega in živalskega sveta v Jadranskem morju. Prav o tem je spregovoril Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji, kljub 87 letom še vedno aktiven potapljač. »Lahko rečem, da življenje v morju umira, in zadnji čas je, da nekaj ukrenemo,« je dejal Dimnik in poudaril pomen uspešnega sodelovanja med državama, ki si delita zaliv.
Če smo še pred desetletji ob ekoloških projektih govorili o majhnih korakih, danes govorimo o globalnih. In v odnos do narave, morja je treba vključevati vse – prav zato so k akciji že četrto leto zapored pritegnili tudi najmlajše. Petdeset otrok, tudi iz Slovenije, se je v morju ob kampu Veli Jože pod vodstvom potapljaških inštruktorjev pridružilo starejšim in se udeležilo že četrte mednarodne otroške potapljaške eko patrulje ter po svojih najboljših močeh pomagalo pri čiščenju morja ob obali. »Starša naju z bratom že od majhnega učita pravega odnosa do morja in narave nasploh. Skupaj sodelujemo v številnih čistilnih akcijah. Ker sta oba potapljača, ju z bratom zadnja leta spremljava v podobnih akcijah kot danes,« je povedala 13-letna Patricija Prezelj iz Komende. Na obalo je prinesla plastični odsevnik kolesa in embalažo paštete. Tudi letos so se potapljači – očistili so približno 50 kvadratnih kilometrov morskega dna – lahko pohvalili s precej neobičajnim ulovom. Iz savudrijskega mandrača so med drugim potegnili na kopno kamionsko gumo, gradbeni material, plastenke, nenavadno veliko je bilo tudi jogurtnih lončkov.
Vsako leto 0,57 milijona ton plastičnih odpadkov konča v sredozemskih vodah, kar je enako, kot če bi vsako minuto v morje vrgli 33.800 plastenk. Onesnaženje s plastiko je v porastu, naraščalo naj bi tudi v prihodnje, do leta 2050 naj bi se količina plastičnega odpada početverila. Pogosto so aktivnosti v obalnem pasu odgovorne za polovico onesnaženja s plastiko, ki pride v morje. Vsak dan se na vsakem kilometru obale nakopiči 5 kilogramov plastike iz morja.
