Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik obiskovalcem vse pogosteje ne morejo ponuditi svojega najbolj prepoznavnega produkta iz sklopa Okusov Kamnika – značilnega velikoplaninskega sira hruškaste oblike trniča, saj ga proizvajata le dve kmetiji, ki povpraševanju vedno ne moreta več zadostiti. Zato se na zavodu že dolgo trudijo, da bi v njegovo proizvodnjo vpeli več domačih proizvajalcev mlečnih izdelkov.
Prav to so nedavno poskušali doseči z delavnico o izdelovanju trniča. Delavnica je bila namenjena kmetijam, ki se ukvarjajo z mlečnimi proizvodi, proizvajalcem mlečnih izdelkov iz Kamnika in okolice ter turističnim vodnikom. Potekala je v prostorih samostana Mekinje, vodila pa jo je Tatjana Koželj iz kmetije Pr'Španc, ki je ena od nosilk znanja o pridelovanju trniča.
Izkušnja izdelovanja trniča
»Žal pa je realnost v kmetijstvu takšna, da so večji interes za delavnico pokazali turistični vodniki, tako da še naprej ostajamo pri le dveh proizvajalkah,« je nekoliko obžaloval obisk delavnice direktor zavoda Tomaž Simetinger, a v isti sapi dodal, da je bila delavnica kljub pomanjkanju proizvajalcev mlečnih izdelkov zanimiva, poučna in uspešna. Na zavodu so tako zelo zadovoljni, da bodo lahko zdaj v okviru svojih vodenj prikazovali tudi izdelovanje velikoplaninskega sira turistični vodniki, ki so se udeležili delavnice. »Tako bomo lahko večjemu številu ljudi zagotovili izkušnjo izdelovanja trniča ter tako še bolje predstavili to velikoplaninsko posebnost,« je poudaril direktor Simetinger. Na zavodu pa so še zlasti zadovoljni, da se je delavnice udeležila tudi dr. Špela Ledinek Lozej z Inštituta za slovensko narodopisje na ZRC SAZU, ki sodeluje pri oblikovanju Unescove liste nesnovne kulturne dediščine človeštva. »Trnič je že vpisan v nacionalni register, zdaj pa pripravljamo podlago za nominacijo na mednarodni seznam,« je pojasnila Ledinek-Lozejeva.
Trnič v čokoladi
Trnič pridobiva na veljavi in širši prepoznavnosti zlasti po vključitvi v projekt Okusi Kamnika, kjer sodi med vodilne produkte. »Zato si želimo, da bi se znanje o izdelovanju trniča, kot pomembnega produkta v projektu Okusi Kamnika, prenašalo naprej,« pojasnjuje direktor zavoda Tomaž Simetinger in dodaja, da si bodo še naprej prizadevali, da bi se z njegovo proizvodnjo ukvarjalo več domačih proizvajalcev mlečnih izdelkov. V kulinariki se trdi sir trnič največkrat uporablja kot dodatek jedem, podobno kot parmezan. Na jedilniku Okusov Kamnika so ga med drugim že preizkusili tudi v čokoladi.
Postopek priprave mase za izdelavo trniča traja pet dni. Pastirji so mleko, za vsak trnič ga potrebujejo približno dva litra, najprej skisali, odstranili smetano in kislo mleko nalili v glinen sirovnik ter ga približno dve uri pustili na ognjišču pri temperaturi okoli 40 stopinj Celzija. Zatem so maso odlili v torilo, kjer se skuta odcedi. Če je bila skuta presuha, so ji dodali smetano, sicer pa le sol. Dobljeno maso so oblikovali v hruškasti hlebček, ki so ga okrasili z unikatnimi lesenimi pisavami. Z rezljanjem teh so si krajšali čas med pašo. Že od nekdaj so izdelali po dva enaka hlebčka in ob povratku v dolino enega obdržali, drugega pa podarili svoji izvoljenki.
