Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je po odredbi ljubljanskega okrožnega sodišča državnozborski preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z ugotavljanjem odgovornosti za nepravilnosti v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC Ljubljana), poslala dokumentacijo, iz katere so razvidni tako osebni in zdravstveni podatki pacientov kot tudi podatki o prijaviteljih suma korupcije na KPK. Taka sodna praksa odpira pandorino skrinjico in lahko vodi v nevarne razsežnosti na mnogih drugih področjih. Državnozborska parlamentarna komisija trenutno ugotavlja, kdo je odgovoren za to, da program otroške kardiologije v UKC Ljubljana ne deluje kakovostno, in kdo za napake pri dobavi medicinske opreme. Zakonodajna služba DZ je že pred ustanovitvijo te komisije zapisala, da je zahteva po ustanovitvi komisije s takim namenom »nezakonita, ker presega pristojnosti državnega zbora in krši določila ustave«. A je bila komisija ustanovljena ne glede na to mnenje.
Za to, da bi razčistila, kdo je povzročil »za bolnike nevarno stanje na otroški kardiologiji«, se je parlamentarna komisija obrnila tudi na KPK, ki je leta 2013 preiskovala morebitna korupcijska tveganja na tem oddelku. Februarja so prvič zahtevali dokumente in KPK jih je posredovala, a je hkrati prekrila vse občutljive in z zakoni zaščitene osebne podatke ter dele dokumentacije izločila.
Toda pozneje je parlamentarna preiskovalna komisija prek ljubljanskega okrožnega sodišča še enkrat zahtevala dokumente od KPK »z obrazložitvijo, da nekateri dokumenti manjkajo«, so pojasnili na KPK. Sodišče je z odredbo odločilo, da mora KPK predati celotno dokumentacijo, »tudi tisto, ki jo je izvzela oziroma počrnila. Preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani je 29. aprila dokumentacijo v celoti odstopila preiskovalni komisiji ter hkrati o tem obvestila KPK,« so povedali na KPK. Da imajo v rokah celotno dokumentacijo, je potrdila tudi predsednica omenjene preiskovalne komisije Jelka Godec (SDS).
Zakaj je pomembno, da so prijavitelji zaščiteni
Varstvo zdravstvenih podatkov zagotavlja zakon o pacientovih pravicah, varstvo prijaviteljev suma korupcije pa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, v obeh primerih pa tudi ustava in mednarodne konvencije.
Tako se za dokumente iz preiskave suma ne uporablja zakon o dostopu do informacij javnega značaja. To velja tudi, ko je to gradivo odstopljeno drugemu organu (denimo policiji) in po zaključku postopka na KPK, je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. »Identitete prijavitelja, ki je prijavo podal, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati,« je jasen zakon. A Prelesnikova opozarja, da lahko sodišče odloči, da se razkrijejo podatki o identiteti prijavitelja, »če je to nujno za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih«. Konkretne odredbe sodišča Prelesnikova ni komentirala.
Prav to zaščito identitete prijaviteljem zagotavlja tudi KPK na svoji spletni strani. »Slovenija ni imuna proti situacijam, ko se v javnem ali zasebnem sektorju začne gonja proti zaposlenim, ki so javno razkrili podatke ter se zoperstavili korupciji,« uvodoma ugotavlja Milena Podjed - Fabjančič, pooblaščenka za zaščito prijaviteljev na KPK in pravna svetovalka. Prijavitelji so namreč lahko javni uslužbenci, delodajalci, nadzorni organi, pa tudi medij. Zaščita njihove identitete je tako zelo pomembna zato, da jih na nobenem področju ne doletijo pravno neutemeljene sankcije. Ker lahko prijavitelji razkrivajo tudi morebitne poklicne skrivnosti, zaradi česar bi morali odgovarjati po kazenskem zakoniku, je še toliko pomembneje, da je njihova identiteta skrita. Le tako KPK zagotavlja družbenopravne pogoje, pod katerimi lahko vsakdo svobodno razkrije korupcijo.
Tudi UKC prisiljen razkriti podatke
Po besedah Godčeve so se na sodišče obrnili, »da bi nam KPK posredovala enako dokumentacijo, ki smo jo že prejeli, vendar tako, da ne bo prikrita identiteta prijavitelja«. Ni pa povedala, zakaj konkretno so želeli vedeti, kdo je sum korupcije naznanil. V KPK pa so zapisali, »da bi sodišče dokumentacijo zaseglo, če je ne bi predali, in s tem prav tako razkrilo vse občutljive podatke«. So pa, dodajajo, opozorili na pomembnost varovanja občutljivih podatkov ter zapisali, da so razočarani nad odločitvijo okrožne preiskovalne sodnice, ki je celotno dokumentacijo posredovala poslancem. Po naših neuradnih podatkih je bila omenjena sodnica Dunja Franken.
»Prek sodišča smo zahtevali tudi celotno dokumentacijo UKC Ljubljana, ki je našo zahtevo skorajda v celoti zavrnil. Sodišče je odredilo, da mora UKC Ljubljana v roku 45 dni dokumentacijo posredovati. Rok še ni potekel,« je dodala Godčeva.
Njene navedbe ne držijo povsem. UKC je komisiji že ob prvi prošnji posredoval 24 fasciklov s 470 prilogami na več kot 7000 straneh ter pojasnil, da dokumentov z občutljivimi osebnimi podatki pacientov, denimo poročila strokovnih nadzorov, ni mogoče poslati. A parlamentarna komisija je prek sodišča zahtevala prav te.
Po naših informacija tako KPK kot UKC nimata statusa preiskovanca v tej zadevi in prav zato nimata rednih pravnih sredstev, da bi se uprla zahtevam (tudi sodišča). Odredbo morata upoštevati kot javna ustanova oziroma nevladni organ. Ključno v primeru UKC bo torej, ali bo sodnica preiskovalni komisiji ponovno posredovala vso dokumentacijo ali bo vendarle zaščitila občutljive zdravstvene podatke.
