Poslovno okolje je pogosto zelo nepredvidljivo: to, kar velja danes, ni nujno, da bo veljajo tudi jutri. To se je nazorno pokazalo pri zgodbi o morebitni združitvi Fiat Chryslerja (FCA) in Renaulta, ki je zadnji teden polnila naslovnice medijev. Ko se je že zdelo, da bo posel uspel, in so zanj odgovorni prižgali zeleno luč, se je zgodil velik preobrat in posel je padel v vodo.
Predrzne zahteve
Krivec za klavrn konec 33 milijard evrov vredne združitve naj bi bila francoska vlada, ki je največji delničar francoskega proizvajalca avtomobilov, saj ima v lasti 15-odstotni delež Renaulta. Zapletlo se je tudi pri vlogi Nissana pri združitvi, saj imajo Japonci prav tako 15-odstotni delež v podjetju, Renault pa 43-odstotnega v Nissanu.
Že v sredo je večina članov Renaultovega upravnega odbora glasovala za združitev, proti je bil le predstavnik delavcev sindikata CGT. Predstavnika Nissana sta se vzdržala, a tudi pojasnila, da bi združitev kasneje podprla. Zahteva francoske vlade pa je bila, da se v Franciji ohranijo vse tovarne in delovna mesta, k čemur naj bi se pri Fiat Chryslerju zavezali že pred začetkom pogajanj. Francoski minister za finance Bruno Le Maire je zahteval tudi sedež novonastalega podjetja v Franciji, morebitna odpuščanja pa naj bi se najprej zgodila v ZDA in Italiji, šele nato v Franciji. Znano je namreč, da je Renault od leta 2005 zmanjšal število delovnih mest v Franciji za kar 22.000.
Tako je padel v vodo nastanek koncerna, ki bi bil po proizvodnji avtomobilov tretji največji na svetu, za Volkswagnom in Toyoto. Vključujoč njegovo povezavo z Nissanom in Mitsubishijem bi lahko postal celo številka ena; s proizvodnjo več kot 15 milijonov vozil na leto. »Prepričani smo, da smo dobro utemeljili predlog združitve. Toda v Franciji trenutne politične razmere takšni združitvi žal niso naklonjene. Postalo je jasno, da so pogovori prišli do točke, ki jo je nerazumno prestopiti, zato smo bili pogumni in smo pogovore prekinili,« je pojasnil prvi mož FCA John Elkann. Luigi di Maio, podpredsednik v italijanski vladi in minister za gospodarski razvoj, je dodal: »Ko se politika vmešava v poslovne procese, ni vedno korektna. Več ne bom rekel.«
Nenaklonjeni sindikati
Ana Nicholis, poznavalka razmer na trgu, je prepričana, da sindikati Renaulta in Nissana združitvi niso bili naklonjeni. Predvsem pri Nissanu naj bi posel spremljali s figo v žepu. »Za Nissan bi posel pomenil, da bi se zavezništvo z Renaultom še bolj zapletlo. Zagotovo bi se zgodile spremembe v upravi in nadzornem svetu, kar bi zmanjšalo Nissanov vpliv. Poleg tega je FCA velik tekmec Nissana na številnih trgih, posebno v Severni Ameriki,« pravi Nicholisova. Na novico so se odzvali tudi delniški trgi, saj je delnica Renaulta takoj po objavi izgubila sedem odstotkov vrednosti, FCA pa štiri.
S tem se zgodba za FCA ne bo končala. Ni skrivnost, da so se v preteklosti že pogovarjali s skupino PSA, ki izdeluje citroëne, peugeote in ople. Najbolj pa naj bi jih zanimala povezava s Peugeotom. Časi v avtomobilski industriji so namreč polni izzivov. Vlaganja v električne avtomobile in nasploh v vozila z nižjimi izpušnimi standardi ter razvoj tehnologij za avtonomna vozila zahtevajo milijardne vložke, zato je pričakovati, da bo podobnih poskusov združevanja zavoljo iskanja sinergij kar nekaj. Združitev FCA in Renaulta denimo naj bi na letni ravni prinesla pet milijard evrov prihrankov.
