Mediji so v zadnjih dneh objavili več informacij o ovadbi zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije, ki so decembra 2013 podpisali odločbo o sanaciji bank. Nacionalni preiskovalni urad jim očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, s čimer naj bi NLB pridobili protipravno premoženjsko korist v skupnem znesku 277,38 milijona evrov. O tem so v četrtek na Televiziji Slovenija pripravili tudi posebno oddajo, danes pa je Portal plus ovadbo tudi v celoti objavil.
»Glede na videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke,« je na družbenem omrežju twitter zapisal premier Marjan Šarec.
Rok za prodajo Abanke, ki ga je postavila evropska komisija v zameno za odobritev državne pomoči, se bo konec meseca iztekel. »Ne bi rad špekuliral, kaj se bo zgodilo, je pa stvar za zdaj takšna, da lahko evropska komisija banko proda tudi sama, če je mi ne bi,« je o tem v sredo, še pred četrtkovo televizijsko oddajo, dejal Šarec.
Ne finančnim skladom
»Če že prodajamo Abanko, potem to naredimo na optimalen način,« v svojem blogu svetuje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan. To po njegovih besedah pomeni, da je treba banko prodati »strateškemu tujemu lastniku iz bančnega biznisa, nikakor pa ne mrhovinarskim preprodajalcem iz finančnih skladov«. Prodati jo je treba po čim višji ceni tako, da se postopek ponavlja, dokler ponujene cene ne bodo ustrezale pričakovanjem in primerljivim cenam na trgu. Država pa bi morala v banki tudi ohraniti manjšinski 25-odstotni delež zaradi vpliva na statusne spremembe in zaradi participacije pri donosu banke, našteva ekonomist.
Uradnih informacij o prodaji Abanke sicer ni. Neuradno naj bi ponudbe oddale Nova KBM z njenim lastnikom skladom Apollo, madžarska OTP, ki je v procesu nakupa SKB banke od francoske skupine Societe Generale, in srbska AIK banka, ki je prevzela Gorenjsko banko.
