Azija si prizadeva, da bi prevzela vodilno vlogo v novem valu inovacij s področja biotehnologije, informacijske tehnologije (IT) in nanotehnologije, pri čemer samo v razvoj zadnje vlaga toliko kot ZDA in Evropa skupaj. Med azijskimi velesilami vsekakor izstopa Kitajska. Je drugo največje gospodarstvo na svetu in z 800 milijoni uporabniki interneta vodi digitalno revolucijo. Zaznamuje jo najhitreje rastoči srednji razred in največji trg. Podjetja, kot je Alibaba, že danes prevzemajo vodilne vloge na področju tehnologije in imajo najbolj razvito umetno inteligenco. Predvidevanja poznavalcev nakazujejo, da bodo »pravi kitajski brendi« (torej močne blagovne znamke) prodrli na globalni trg in spremenili pravila igre. Investicijska banka Goldman Sachs je napovedala, da bo Kitajska do leta 2026 prehitela ameriško gospodarstvo in postala največje svetovno gospodarstvo. Indijsko gospodarstvo bi bilo do leta 2028 večje od japonskega. Kitajska in Indija dejansko vodita v azijski rasti, kar vpliva na industrijo in podjetja po vsem svetu. Kakšno prihodnost torej rišejo ti zgovorni podatki?
Nič več krotke ovce
V upravah kitajskih podjetij znamčenju strmo narašča pomen; zavedajo se namreč, da bolj strateško kot se ga lotevajo podjetja, močnejša bodo. »Zavedajo se, da to ni le marketinška funkcija, temveč strategija. Dolgo časa so kitajska podjetja živela pod državno zaščito, ne da bi morala graditi močne blagovne znamke. Toda z naraščajočo gospodarsko močjo Kitajske na svetovnem prizorišču se stopnja samozavesti kitajskih podjetij povečuje in vse več podjetij si prizadeva za vstop na svetovni trg,« poudarja Martin Roll, strateg za poslovanje in blagovne znamke, uvrščen na prestižno lestvico Thinkers50, ki združuje vodilne mislece zdajšnjega časa, ki se je pred časom mudil v Sloveniji.
Roll, sicer danskega rodu, s stalnim prebivališčem v Singapurju vse od leta 2001, navaja raziskavo med vodilnimi menedžerji največjih kitajskih državnih podjetij, ki priča o tem, da več kot polovica trdno verjame, da bo Kitajska že do leta 2025 močnejša ekonomska velesila od ZDA. Roll pri tem svari, da se morajo kitajska podjetja čim prej znebiti občutka manjvrednosti. Grajenje močnih blagovnih znamk je namreč vedno dvojno prizadevanje; prvič, zagotoviti je treba nevprašljivo kakovost in poznati svojo konkurenčno prednost, ki nas razlikuje od preostalih globalnih tekmecev, ter drugič; graditi je treba lastno privlačno zgodbo, ki pritegne in zadrži potrošnike. Roll pri tem poudarja, da mora tudi kitajska vlada usmeriti pozornost na pravi pomen besed 'narejeno na Kitajskem', saj moč nacionalne blagovne znamke neposredno vpliva na uspeh podjetij v tujini. »Ustvarjanje resnično prepoznavne blagovne znamke pa pomeni tudi izogibanje tekmovanju na osnovi nizkih cen ali nizkih stroških proizvodnje,« dodaja Roll.
Poceni ni več sinonim za Kitajsko
Kitajsko gospodarstvo in politika – spomnimo se zgolj iniciative Svilna pot, tako imenovani OBOR – sta postali sestavni del strategij in taktik mnogih svetovnih voditeljev. Roll trdi, da bodo države Azije postale globalne vodje v prihodnosti s pomočjo naraščajočih azijskih blagovnih znamk. »Kupci ne kupujemo proizvodov, kupujemo vrednote, ki jih ti predstavljajo. V preteklosti se podjetja niso veliko ukvarjala s temi vprašanji. Razmere se spreminjajo in zahodni poslovni voditelji zdaj gledajo na Azijo ne le kot na regijo, ki ponuja poceni proizvodne in poslovne priložnosti, temveč kot na regijo, ki predstavlja potencialno grožnjo kot polnopravna konkurenca,« dodaja Roll, avtor knjige Azijska strategija blagovnih znamk: Kako Azija krepi blagovne znamke (Asian Brand Strategy: How Asia Builds Strong Brands 2015), ki velja za najboljšo knjigo, ki je bila kadarkoli napisana o azijskem načinu znamčenja. Roll je obiskal Slovenijo zaradi konference, ki jo je organizirala IEDC-Poslovna šola Bled skupaj z ministrstvom za zunanje zadeve, strateškim forumom Bled in prestižno lestvico mislecev Thinkers 50 Europe. Ključno sporočilo dogodka je bilo: sodelovanje držav EU na strateških ciljih je ključnega pomena, če želijo uspeti v tekmi s konkurenčnima kitajskim in ameriškim trgom.