O tem, ali društvena zakonodaja (ZDru-1) dopušča, da že sprejeti član izgubi članske pravice z »vzvratno« odpravo že sprejetega sklepa, odloča okrajno sodišče v Ljubljani. Postopek izključitve je drugačen. S kršitvijo enega od najbolj zavezujočih določil društvene zakonodaje (enakopravnost članstva, tretji odstavek 2. člena ZDru-1) naj bi bile opravljene tudi volitve novega vodstva ZDUS konec junija letos: interni pravilnik o volitvah za volilne funkcije predpisuje stopnjo izobrazbe in drugo po meri sedanjega predsednika. Nezakonit izločitveni faktor je po tem pravilniku še neplačevanje članarine. Najnovejši sklep, sprejet na pritisk predsednika Janeza Sušnika in po nagovoru, ki ga ne bi prenesla vsaka krčma, meji na komedijo, le da z resnimi posledicami. Če spregledamo dejstvo, da je Slovenija že več kot četrt stoletja demokratična država, v kateri odločitve niso diktat, marveč jih je treba utemeljiti, in sicer z zakonskimi in statutarnimi predpisi, iz sklepa o (ne)članstvu ni jasno predvsem dvoje. Iz njega namreč ni mogoče razbrati, ali MZU Ljubljana – OPZDU ni več članica ali še ni članica ZDUS, ki se predstavlja kot reprezentativna organizacija upokojencev.

Prva možnost. MZU Ljubljana je bila v letih 1990 do 1996 s tedanjo MZU Maribor ustanovna članica prenovljene ZDUS ter sopodpisnik Pogodbe o ustanovitvi in delovanju ZDUS. S tem aktom in novim statutom se je ZDUS dokončno izločila iz Zveze sindikatov Slovenije in se organizirala vertikalno. Ustanovitelja sta v skladu z društveno zakonodajo (tudi sedanjo, drugi odstavek 2. člena ZDru-1: »vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu«) k vključitvi povabila druga upokojenska društva v Sloveniji. Ko je bil sprejet sklep o povezovanju temeljnih društev v pokrajinske zveze (2003-4), je MZU Ljubljana že četrt stoletja delovala kot regionalna zveza društev. UO ZDUS je z ugotovitvenim sklepom z dne 21. 6. 2017 potrdil kontinuiteto organizacije. Vprašanje preredkih bojevnikov za zakonitost se zato glasi: če pomeni statut ZDUS (sprejet 15. 12. 2016 oziroma 20. 2. 2017) spremembo statuta organizacije, ki nadaljuje svoj obstoj, in če naj drži trditev, da MZU Ljubljana – OPZDU ni več članica ZDUS, kdaj je pristojni organ, to je zbor članov te krovne organizacije sprejel sklep o izključitvi?

Druga možnost: MZU Ljubljana – OPZDU še ni članica ZDUS. To bi izhajalo iz kontradiktornega sklepa UO ZDUS z dne 24. 10. 2018, ki za nazaj – protipravno – odpravlja ugotovitveni sklep UO z dne 21. 6. 2017. Če je tako, potem je ZDUS z dnevom sprejetja novega statuta prenehala obstajati – organizacije brez članov ni, ker de facto ugasne –, nastala je nova organizacija, ki sprejema člane v skladu z 10. členom statuta ZDUS. Ni znano, da bi ZDUS prenehala obstajati po volji članov, se pravi s sklepom najvišjega organa (38. člen ZDru-1), tako da pride v poštev še 42. člen tega zakona, ki ureja prenehanje po zakonu. Zato vprašanje: kdaj je bila pretrgana povezava med ZDUS pred novim statutom in ZDUS po njem, kar bi bila osnova za zahtevo po vnovičnem vključevanju članov v organizacijo? Kaj je z veljavnostjo aktov, ki so jih organi ZDUS sprejeli med 21. 6. 2017 in 24. 10. 2018? In če je nova ZDUS zaradi prekinitve izgubila status organizacije v javnem interesu/humanitarne organizacije, kako je lahko prejemnik javnih sredstev?

Predvsem pa: ko društvo preneha delovati bodisi po volji članov bodisi po sili zakona (42. člen ZDru-1), mora premoženje nameniti sorodni organizaciji, če tega ne stori, premoženje prevzame lokalna skupnost. Samo hotel Delfin v Izoli je vreden – knjigovodsko – več kot 16 milijonov evrov, in če bi bil župan Mestne občine Ljubljana, bi za vsak slučaj začel iskati izpiske iz zemljiške knjige…

Marjan Sedmak, Ljubljana