Tehnologija spreminja načine opravljanja dela in ustvarja delovna mesta, ki zahtevajo nova znanja. »Pomanjkanje talentiranih kandidatov, ki bi zapolnili ta delovna mesta, je veliko,« je opozorila Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica Srednje šole tehniških strok Šiška. Ker se podjetja vse bolj avtomatizirajo in se nenehno spreminjajo, so kadri s pravo kombinacijo tehničnih veščin in osebnostnih kompetenc po njenih besedah pomembnejši kot kadar koli prej. »Takšni kadri pa ne nastanejo čez noč, treba je imeti dolgoročno vizijo. Morda smo bili v Sloveniji na te pojave premalo pripravljeni,« je poudarila ravnateljica in dodala, da imamo sicer dobro izobražene kadre, vendar v spremenjenih okoliščinah premalo zaposljive. Ne samo v Sloveniji, temu pojavu smo priča praktično po vsem svetu.
Komu ne kaže dobro
Pomanjkanje kadrov, ki ga prikazujejo statistike, je po besedah Martinčič-Zalokarjeve skrb vzbujajoč. »Skrbi me, da so na vrhu lestvice deficitarnih manj izobraženi kadri za opravljanje enostavnih del. V dobi avtomatizacije tem kadrom ne kaže dobro,« je opozorila in dodala, da ne glede na to, kako se bo družba spreminjala, se bo proces razvoja tehnologije nadaljeval. Na vrata namreč trka industrija 4.0, ki jo pogosto imenujemo tudi četrta industrijska revolucija, in z njo popolnoma avtomatizirana proizvodnja, ki pa bo še vedno potrebovala kader, ki jo bo upravljal. To bodo ljudje z visoko izobrazbo in visoko stopnjo prilagodljivosti. Enostavna, ponavljajoča se in servisna delovna mesta pa bodo počasi usihala. »Na šolah je, da mlade izobražujejo tako, da se bodo lahko prilagodili novim zahtevam,« je poudarila ravnateljica. »Na naši šoli mlade učimo sodobnega razmišljanja, ki pa temelji na tradicionalnih vrednotah. Na voljo so jim najsodobnejša učila, učiteljem pa izobraževanja in izpopolnjevanja. Veliko je projektnega dela in če dijak ali skupina dijakov želi delati in razvijati nekaj novega, dobi tako strokovno kot tudi materialno pomoč.«
Prelivanje znanja med šolami in gospodarstvom
Srednje strokovne in poklicne šole pri nas se tesno povezujejo z gospodarstvom, k čemur je doprinesla tudi sprememba programov pred dobrimi desetimi leti, ki je za vse dijake uvedla praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu. Po besedah sogovornice so se v desetih letih med šolami in podjetji spletle zelo močne povezave. Martinčič-Zalokarjeva je pozdravila tudi prizadevanja države pri povečevanju poklicnih kompetenc zaposlenih. Trenutno na primer poteka program MUNERA 3, ki omogoča šolam, da podjetjem ponudijo izobraževanja za zaposlene. »Ko razpišemo program s tehničnega področja, je ta takoj zapolnjen,« je o privlačnosti programa povedala sogovornica.
Zanimivi tudi za odrasle
Na Srednji šoli tehniških strok Šiška izobražujejo za poklice, po katerih je pri nas največje povpraševanje in so nasploh zelo perspektivni, saj predstavljajo srčiko trenutnega gospodarskega razvoja – skoraj vse se v tem času vrti okoli elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Šola je po besedah ravnateljice postala zanimiva za mlade in tudi odrasle. Na njej se na leto poleg več kot 900 rednih dijakov izobražuje tudi okrog 150 odraslih v programih elektrotehnike in računalništva ter prekvalifikacijah v te poklice. »Kljub stalnemu zmanjševanju števila dijakov v generacijah smo v zadnjih šestih letih število oddelkov z 22 povečali na 33, številko dijakov pa se je z manj kot 600 povečalo na več kot 900. Pri nas se šolajo dijaki iz več kot 60 občin,« je nanizala Martinčič-Zalokarjeva.
Šola, kjer dijakom pomagajo roboti
Ali ste vedeli, da v proizvodni industriji Slovenija s 144 roboti na 10.000 zaposlenih zaseda 16. mesto na svetu po številu robotov, kar je visoko nad svetovnim povprečjem? Srednja šola tehniških strok Šiška slovenskim gospodarskim prebojem sledi. Kot je povedala ravnateljica, šolo in njeno opremo ves čas posodabljajo. Poleg novih, sodobnih učilnic, ki so jih prenovili v zadnjih letih, šolo opremljajo tudi s sodobno tehnologijo. Tako imajo novo učilnico za robotiko, kjer imajo dijaki za učenje na voljo štiri sodobne robote, novo CNC-učilnico, učilnico za krmiljenje in regulacijo… Poleg tega se dijaki srečujejo z novimi tehnologijami tudi v podjetjih, kjer opravljajo prakso. »Vse učilnice pa brez sodobnih načinov poučevanja ne bi imele pomena,« je opozorila ravnateljica, ki si je skupaj s profesorji za cilj zadala postaviti trdne temelje, da se bodo njihovi dijaki, ko enkrat končajo šolanje, znali odzvati na vse izzive prihodnosti, tako družbene kot tehnološke.