Visokokalorična ocvrta živila
Če med današnjo deseterico sploh lahko določimo zmagovalca, so to ocvrte dobrote. Od dunajskega, pariškega, ljubljanskega in zagrebškega zrezka, prek ocvrtega piščanca, legendarnega čipsa in pomfrita do krofov in mišk. Pa tudi trenutno najbolj znano slovensko jed ocvrte lignje, ki jo ponujajo tako vseprisotnim turistom kot našemu delovnemu ljudstvu, gre omeniti. Strokovnjaki WHO pravijo, da gre za jedi, ki vsebujejo veliko maščob, hkrati se v procesu cvrtja sproščajo velike količine rakotvornih snovi. Ob pregovorni debelosti pri ljudeh, ki jedo veliko ocvrte hrane, opažajo več pojavov raka predvsem zaradi akrilamida, ki se tvori pri visokih temperaturah predelave. Ocvrta hrana ima torej veliko maščob, kalorij in tudi soli. Kriva naj bi bila za sladkorno bolezen ter za bolezni srca in ožilja. Če ne morete brez ocvrtega krompirja in podobnih specialitet, priporočajo, da takšno hrano pripravljate doma sami. Uporabite olivno olje in jedi ne zapecite do konca, do rjavega, ampak ostanite pri zlato rumeni. Predvsem pa olje uporabite samo enkrat.
Gazirane sladke pijače
Gazirane pijače, v katerih je kakšnih pet žličk sladkorja na kozarec (fruktoza in glukoza), povečujejo tveganje za diabetes, bolezni srca in ožilja, raka, artritis… Fruktoza se spreminja v maščobo in ker si navadno že po pol ure želimo nov kozarec sladke pijače, so mnogi prepričani, da sladke gazirane pijače povzročajo odvisnost. Nasprotniki so prepričani, da tovrstnih pijač me smemo piti, treba jih je nadomestiti z običajno naravno vodo ali mineralno vodo z limonado.
Bomboni in čokoladne ploščice
Govorimo seveda o različnih pisano zavitih sladkarijah iz avtomatov in s trgovskih polic. Te sladice imajo veliko sladkorja, maščob in kalorij, ki povečujejo telesno težo. Bomboni in različne čokoladne ploščice ne vsebujejo vitaminov, hkrati so zelo škodljivi za zobe in dlesni, ploščice povzročajo sladkorno bolezen, povečujejo tveganje za bolezni srca, debelost in depresijo. In kaj naj naredimo? Sladkorčke zamenjajmo s sezonskim sadjem, avokadom in oreščki.
Umetna sladila
Poznavalci svetujejo, da si namesto sladkorja kavo ali čaje sladimo z medom, ne pa z umetnimi sladili, ki vsebujejo eritritol ali celo aspartam ali kar oba sladkorja. Sicer imata tako eritritol kot aspartam dovoljenje za uporabo v vseh resnih deželah sveta, v obeh primerih govorijo o blagih težavah pri uživanju večjih količin. Zanimivo, eritritol uporabljajo za uničevanje vinskih mušic, aspartamu, ki ga najdemo v bombonih, žvečilnih gumijih, sladkih pijačah in še kje, pa kritiki očitajo, da povzroča depresijo, izgubo spomina, povečanje telesne teže, utrujenost in celo tveganje za možganski tumor.
Konzervirana hrana
Če smo povsem odkriti, se hrani v konzervah skoraj ne moremo izogniti. Pa naj gre za sadje, zelenjavo ali meso. A tisti, ki poznajo problematiko, menijo, da se pri konzerviranju dodajajo barvila in sladila ter uničujejo hranila in skoraj vsi vitamini. Predvsem konzervirano sadje ima zaradi boljšega okusa dodano veliko količino sladkorja in sirupa, zato lahko celo preberemo, da sodi med sladkarije, in ne k sadju. To pa seveda pomeni, da dvigne krvni sladkor in poveča težave trebušne slinavke. Da o debelosti niti ne govorimo.
Obdelane mesnine
Zelo enostavno: predelane mesnine (hrenovke, paštete, salame, klobase, šunka…) vsebujejo nitrite, ki znatno povečujejo možnosti, da boste dobili raka. Kar pa niti zdaleč ni njihova edina slaba lastnost. Pravijo namreč, da je v teh izdelkih navadno bolj malo mesa, zato pa več maščob, mesnih odpadkov in soli. Ob teh sestavinah se dviguje raven holesterola, kar pomeni tveganje za nastanek bolezni srca in možgansko kap. Mimogrede, pri čezmernem uživanju soli – spomnite se, kako slan je lahko pršut – se dvigne krvni tlak in trpijo ledvice.
Margarina
Strokovnjaki trdijo, da gre pri margarinah za slabe maščobe. Zakaj? Enostavno, ker so rastlinska olja v tekoči obliki, lahko dobimo margarino samo tako, da s posebnim postopkom tekoče olje spremenimo v trdo maščobo. Za to uporabljajo postopek hidrogenizacije, pri katerem nastanejo transmaščobne kisline, ki so zdravju škodljive. Margarina dviguje raven holesterola in povečuje tveganje za nastanek bolezni srca in sladkorne bolezni. Modernejše margarine, ki imajo nižjo vsebnost nasičenih maščob, so izvzete, čeprav so še vedno (pre)bogate s kalorijami.
Pokovka
Govorimo o pokovki iz mikrovalovne pečice, ki jo množice redno malicajo med gledanjem filmskih predstav, po možnosti v kombinacijo z gaziranimi pijačami. Gre za eno bolj nezdravih jedi. Pa niti ne bomo omenjali gensko prilagojene koruze, ki sodeluje v tem spletu olja, soli in konzervansov. V kulinariki sicer obstaja nekaj nasvetov, kako pripraviti kolikor toliko normalno pokovko, v realnosti pa je, kljub nekaterim spremembam oziroma prepovedim (pravijo, da pri pripravi skoraj ne uporabljajo več rakotvornega diacetila), še vedno jed, ki povzroča pretirano debelost, verjetno pa tudi raka.
Zamrznjena pripravljena hrana
Strokovnjaki zamrznjeni hrani očitajo, da vsebuje množico konzervansov, predelane soli, hidrogenirana olja in veliko drugih umetnih sestavinam. Razen redkih naj bi bili zamrznjeni obroki ali zamrznjena hrana na splošno močno predkuhani, zaradi česar je vsebnost hranil minimalna. Je pa treba reči, da je velika razlika med pripravljeno zamrznjeno hrano in nenevarnimi zamrznjenimi živili (zelenjava, sadje, kruh). Na spletnih straneh o zdravju je mogoče prebrati, da pripravljena zamrznjena hrana lahko povzroča sladkorno bolezen, raka in dviguje krvni tlak.
Sojino mleko
O sojinem mleku in sojinih mesnih nadomestkih je bilo postavljenih veliko različnih teorij. Od tega, da gre za zdravo super hrano (tempeh, miso, natto, sojina omaka), do tega, da gre za eno najbolj nevarnih hranil sodobnega sveta. Kritiki predvsem opozarjajo, da je večina soje gensko manipulirane in da se večina sojinih dodatkov prideluje z uporabo strupene kemikalije heksan, ki naj bi povzročala težave z reprodukcijo in raka. Hkrati, pravijo, nefermentirana soja vsebuje veliko estrogena, ki lahko poruši hormonsko ravnotežje organizma.
