Četrto zasedanje pobude Tri morja se je končalo z obnovitvijo ciljev združenja 12 držav članic Evropske unije. Na plenarnem delu zasedanju na Brdu pri Kranju so predsedniki sodelujočih držav z gostiteljem Borutom Pahorjem na čelu sprejeli sklepno deklaracijo, v kateri so se zavzeli za nadaljevanje zmanjševanja razvojnih razlik regije s preostalim delom Evropske unije ter nadaljnjo krepitev čezatlantskih odnosov.
»Pobuda je popolnoma usklajena s prizadevanji Evropske unije za krepitev povezanosti in premagovanje razlik med regijami EU. Dopolnjuje se z veljavnimi strategijami in programi EU,« je menil slovenski predsednik Borut Pahor.
Na tokratnem srečanju v Sloveniji so se države osredotočale predvsem na to, kako izboljšati povezanost med severom in jugom integracije na območju med Baltikom, Jadranskim in Črnim morjem. Ob željah po boljši prometni povezanosti so se ponovno pojavljali tudi projekti za izboljšanje energetske varnosti z diverzifikacijo virov in gradnjo povezovalnih plinovodov v regiji, ki bi od novih terminalov utekočinjenega zemeljskega plina ta energent pripeljali do vseh držav v regiji. A zatika se pri virih financiranja teh obsežnih infrastrukturnih projektov.
Svilan za spremembo miselnosti
Države, ki ne slovijo po razkošnih javnih financah, poskušajo pridobiti institucionalne in zasebne vlagatelje, hkrati pa so se namenile ustanoviti poseben sklad, ki bi prav tako financiral projekte. A do soglasja, kako naj bi bil ta sklad videti in kdo vse bo pri njem sodeloval, na tem vrhu ni prišlo. Čeprav je sklad v postopku registracije, sodelovanje v njem pa sta že napovedali Poljska in Romunija, dokončne odločitve o načinu delovanja sklada ni bilo.
»O vseh modalitetah sklada se ni bilo mogoče dogovoriti. Banke se bomo še naprej pogovarjale, kakšne so najboljše možnosti,« je dejal Sibil Svilan, direktor SID banke, ki je sodeloval v pogovorih o obliki in delovanju novega sklada. Med odprtimi vprašanji je pomembno predvsem, kdo bo prevzel tveganja pri naložbah v projekte. Po njegovem bi bilo treba spremeniti pogled na investicije. Ne bi jih smeli presojati le po finančnem obsegu, temveč tudi po kakovosti investicije. Pogled h krožnemu gospodarstvu je po njegovem ključen, saj bo le tako mogoče ujeti razvojne razlike z zahodom. »Ne bomo vlagali več v ceste, ampak v hitre vlake in avtonomno mobilnost,« je ponazoril Svilan.
Izjemen razvojni razkorak integracije
Pripravljenost za sodelovanje pri financiranju projektov so na zasedanju v Ljubljani načeloma pokazali tako v Evropski investicijski banki kot Evropski banki za obnovo in razvoj. Pri obeh institucijah so dali tudi vedeti, zakaj so zadržani do aktivnejšega sodelovanja pri skladu. Če bi investirali v tvegane projekte in vloženo izgubili, bi lahko ogrozili tudi svoj bonitetni status trojnega A. Odločitev o sodelovanju v skladu pobude bo sprejela tudi slovenska vlada.
Kako naj bi zožili razvojni razkorak med vzhodom in zahodom integracije, so izračunali prav pri Evropski investicijski banki. Da bi vzhodne članice do leta 2030 dohitele zahod, bi morali v infrastrukturo vložiti 500 milijard evrov. Kako obsežen je ta projekt, je razvidno iz dejstva, da bodo v naslednji sedemletni finančni perspektivi EU (2021–2027) za infrastrukturne projekte predvidoma namenili 42 milijard evrov, večina denarja pa naj bi po zagotovilih odhajajočega predsednika evropske komisije šla prav državam članicam iz regije Treh morij. Prav tako naj bi regija dobila okoli 60 milijard evrov kohezijskih sredstev in še okoli 40 milijard iz sklada za strateške naložbe (EFSI), od katerega je doslej večino koristi imela zgolj zahodna Evropa.
Naslednji vrh pobude bo gostila Estonija.
