Indijska veriga hotelov Oyo je z nakupom amsterdamskega podjetja @Leisure za 370 milijonov evrov napovedala vstop na evropski trg. @Leisure je veliko ime na trgu počitniških rezervacij v Evropi, saj na leto prek njega rezervacijo za dopustniško nastanitev opravi kar 2,8 milijona dopustnikov iz 118 držav. »To je edinstvena priložnost, s katero bomo našemu že tako velikemu številu čudovitih domov priključili 115.000 dodatnih enot,« je napovedano širitev komentiral Riteš Agarval, ki je Oyo ustanovil leta 2013, star rosnih 19 let. Podjetje je sprva delovalo kot platforma za rezervacijo poceni hotelskih sob v Indiji, ponudba pa se je s sprva enega hotela v Delhiju do danes izjemno razširila. Oyo namreč ponuja do pol milijona namestitev v 18.000 hotelih in hišah v več kot 500 mestih v desetih državah, med drugim na Kitajskem, v ZDA in Veliki Britaniji. Po številu namestitvenih zmogljivosti naj bi šlo za šesto največje tovrstno podjetje na svetu.

Noče se kregati s konkurenco

Riteš Agarval je bil že od malega poseben. Rad je delal z računalnikom, ukvarjal se je s programiranjem, pri 17 pa celo izdal knjigo, nekakšno enciklopedijo o inženirskih fakultetah v Indiji, s katero je skušal najstnikom pomagati do prave izbire študija. Ko se je pred sedmimi leti zaklenil iz stanovanja v Delhiju, se mu niti sanjalo ni, da mu bo ravno ta neprijeten dogodek spremenil življenje. Zaradi slabe izkušnje pri nočitvi v hotelu – ki pa nikakor ni bila prva taka – se je odločil nekaj storiti na področju ponudbe ugodnih, a vendarle čistih in funkcionalnih sob. S štipendijo programa soustanovitelja PayPala in investitorja v Facebook Petra Thiela je še kot najstnik ustanovil Oyo, s katerim anonimnim hotelom priskoči na pomoč pri izboljšanju organizacije dela in opremljenosti objektov, jih opremi z lastno blagovno znamko, za plačilo pa dobi določen delež zaslužka. Na začetku je delal kot receptor, menedžer, vodja sobne strežbe… S pomočjo investitorjev pa je rastel. In to hitro. Leta 2017 je prodrl še na trg najema sob in/ali domov ter tako postal konkurenca takrat že uveljavljenemu Airbnb.

V podjetjih so očitno uvideli, da je bolje delati skupaj kot drug proti drugemu. V Airbnb so namreč pred mesecem dni potrdili finančni vložek v Oyo, po neuradnih informacijah naj bi šlo za 150 do 200 milijonov dolarjev. Gre za pametno potezo, pravijo poznavalci področja, saj se ponudbi podjetij dopolnjujeta, s sodelovanjem pa bosta vstopili na dodatne trge, ki jih že dlje časa naskakujeta: Oyo v Evropo, Airbnb pa na Kitajsko in v Indijo.

Najhuje jo je Airbnb skupil v ZDA

Ameriška spletna platforma je v enajstih letih povzročila velike premike na nepremičninskih trgih po vsem svetu, tudi pri nas. V boju proti visokim cenam in pomanjkanju najemniških stanovanj so v mnogih mestih uvedli regulacijo platforme, z zakonsko ureditvijo področja zaostrili pogoje poslovanja (višje varnostne zahteve, pridobitev dovoljenj, časovna omejitev oddajanja), za kršitelje pa uvedli več tisoč evrov visoke kazni. Najhuje jo je Airbnb skupil v ZDA (v New Yorku, Los Angelesu, San Franciscu), na Japonskem, bliže nam pa v Barceloni, Parizu in Amsterdamu.

Kot smo že pisali, kratkoročno oddajanje prostorov pri nas velja za poslovno dejavnost sobodajalstva, ki jo določa zakon o gostinstvu. Za oddajanje prostorov prek Airbnb bi moral sobodajalec po zakonu pridobiti soglasje etažnih lastnikov, goste prijaviti v dvanajstih urah po prihodu, oddajanje pa je omejeno na pet mesecev na leto. Če vse to ni urejeno, se soba oziroma stanovanje oddajata na črno. Finančni upravi (Furs) je na račun dela na črno in nedovoljenega oglaševanja lani uspelo državni proračun z globami in plačilom davka obogatiti za okoli pol milijona evrov. Konec leta 2017 je Furs vsem, ki so nepremičnine prek spletnih platform oddajali na črno, svetoval, naj se samoprijavijo, pri čemer bodo oproščeni kazni, proti tistim, ki tega niso storili, pa uvedel nadzor.