Vladimir Putin in Xi Jinping, ki je že v sredo v znamenje dobrega prijateljstva Rusiji zaupal v skrbništvo dve pandi, sta včeraj odprla tridnevno srečanje zdaj že tradicionalnega sanktpeterburškega mednarodnega gospodarskega foruma, poimenovanega tudi ruski Davos. Do sobote bo po navedbah Kremlja na njem sodelovalo okoli 17.000 udeležencev iz več kot 120 držav, poteka pa v času, ko ruska gospodarska rast po krajšem okrevanju znova presiha. Forum je bil zastavljen v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, od leta 2005 pa poteka pod okriljem ruskega predsednika v želji, da spodbudijo tuje investitorje, ki jih zadnja leta zlasti skrbijo napeti odnosi Moskve z Zahodom.
V včerajšnjih ruskih nastopih na forumu so glavno pozornost zbudila energetska vprašanja. Putin je izpostavil razlike v stališčih glede »poštene cene« nafte znotraj njenih proizvajalk v okviru OPEC ter dejal, da jih bodo skušali premostiti na bližnjem srečanju organizacije na Dunaju. Tam naj bi konec tega meseca ali v začetku prihodnjega dogovorili proizvodno in cenovno politiko za naslednje polletje, potem ko se izteče sedanji dogovor o stabilizaciji obeh, v okviru katerega so v prvem polletju letos zmanjšali dnevno proizvodnjo za 1,2 milijona sodov. Putin na tiskovni konferenci ni konkretiziral ruskih predlogov in stališč drugih članic, dejal je le, da bodo na naslednji dogovor vplivali različni faktorji, med njimi povečano povpraševanje po nafti v tem poletju. Dotaknil se je samo razhajanj glede cen nafte s Savdsko Arabijo, dejal, da so ta »normalna«, in mimogrede navrgel, da Riad v svojih proračunskih postavkah postavlja ceno soda nafte na 80 do 85 dolarjev, medtem ko Rusijo zadovoljuje cena od 60 do 65 dolarjev.
Odmevno se je v energetsko razpravo vključil direktor ruskega naftnega giganta Rosnefta Igor Sečin. Med drugim je dejal, da je tretjina svetovnih naftnih rezerv nedostopna zaradi ameriških sankcij proti Iranu in Venezueli. »Mnogi komentatorji radi obtožujejo Rusijo, da uporablja energente kot politično orodje, toda v resnici so Združene države tiste, ki na široko energijo uporabljajo kot politično orožje,« je ocenil Sečin, ki je za glavnega zdraharja imenoval sedanjo washingtonsko administracijo, ki ji je očital, da s sankcijami in trgovinskimi restrikcijami ne napada samo držav, ki jih opredeljuje za sovražne, ampak tudi svoje tradicionalne zaveznice.
Putinove mednarodne skrbi
Putin se je odnosov z Zahodom dotaknil še pri drugih vprašanjih. Med drugim je izrazil upanje, da bo naslednik Therese May bolj naklonjen izboljšanju bilateralnih odnosov z Moskvo, ki so zdrsnili na najnižjo točko po britanskih obtožbah o ruski zastrupitvi bivšega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere. Iz kabineta odhajajoče britanske premierke so mu nemudoma odvrnili, da izboljšanja odnosov ne bo, dokler Rusija ne spremeni svojega celotnega obnašanja. Ruski predsednik je tudi izrazil skrb zaradi okrepljenega vojaškega sodelovanja Tokia z ZDA, a dejal, da spoštuje pravico Japonske do obrambe, in izrazil upanje, da bosta s premierjem Šinzom Abejem našla rešitev za formalni mirovni sporazum o koncu druge svetovne vojne. Omenil je tudi dogajanje v Venezueli, ocenil, da samooklicani predsednik Juan Guaido ni pri pameti, a dodal, da je glede njega nevtralen in ga ima za simpatičnega človeka. V naslednjih dneh pa bo zagotovo najbolj odmevala Putinova izjava, da je Moskva pripravljena opustiti pogodbo o omejitvi jedrskega orožja novi Start, če ni zanimanja za obnovitev pogodbe, ki še do leta 2021 velja med ZDA in Rusijo.
