Ljubitelji kopanja imamo v Sloveniji srečo. »Pri nas je kar več kot 80 odstotkov kopalnih voda z odlično kakovostjo vode, sodeč po rednem monitoringu, ki ga izvajamo,« pravi mag. Mateja Poje iz Agencije RS za okolje (ARSO). Med kopalne vode z odlično kakovostjo po njenih besedah sodijo vsa kopalna območja ob obali Jadranskega morja, kopalne vode v zgornjem toku Soče, Krka, mestoma Kolpa ter kopalne vode Bohinjskega in Blejskega jezera ter Šobčevega bajerja.
V vodo le na dovoljenih mestih
Na agenciji vzorce vode pregledajo že pred kopalno sezono, v sezoni pa na vsaka dva tedna, tako da se jih po besedah Pojetove nabere za več kot 400. Metodologija je enotna po vsej Evropi – kakovost kopalnih voda se uvršča v štiri razrede. Medtem ko strokovnjaki kopanje v zadostni, dobri in odlični kopalni vodi priporočajo, ga v slabi odsvetujejo ali celo prepovejo. Slabih kopalnih voda pri nas sicer ni, dodaja Pojetova, saj se naša država na tem področju uvršča med najboljše v Evropi.
Kljub vsemu množični poletni obisk Blejskega in Bohinjskega jezera in kopanje močno vplivata na biološke procese v jezerih, opozarja Špela Remec Rekar iz ARSO in poudarja, da je ključnega pomena pri ohranjanju kakovosti kopalnih voda prav ravnanje kopalcev. »Priporočamo kopanje le na območjih, ki so namenjena kopanju. Kopalci naj ne poškodujejo obrežnih rastlin, ne hranijo ptic in drugih živali, svojih potreb naj ne opravljajo v jezerih in svoje odpadke naj odnesejo s sabo, saj vplivajo na kemijsko stanje vode v jezerih,« našteva. »Nevarne kemijske snovi pa kopalci vnašajo tudi s kremami za sončenje. Pozivamo jih, naj slednje previdno izbirajo, ob nanosu pa pazijo, da se čim bolj vpijejo v kožo, preden se odločijo za kopanje.«
Brezplačna neškodljiva sončna krema
Zanimivega podviga so se lotili na Bledu. »V Grajskem kopališču je vsem obiskovalcem na voljo brezplačna krema za sončenje v posebnih dozirnikih, da bi se izognili plastični embalaži posameznih gostov. Krema je narejena na veganski osnovi brez naftnih dodatkov, ki bi lahko škodili jezeru, zaščitni faktor pa je 25,« enega od ukrepov opisuje Romana Purkart iz Turizma Bled. Tako na Bledu kot v Bohinju se tudi trudijo, da bi čim več prometa umaknili stran od jezera in ga nadomestili z javnimi prevozi, kolesarjenjem ali sprehodi.
Ob tem se v obeh turističnih krajih zavedajo, da so dober zgled obiskovalcem predvsem domačini. »V Bohinju se večina turizma odvija med junijem in septembrom. Pomembno se nam zdi, da spreminjamo tudi odnos domačinov do krajine in biotske raznolikosti, ki ju moramo ohranjati za naše zanamce,« razmišlja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Vse večjemu obisku pa so izpostavljena tudi visokogorska jezera v Triglavskem narodnem parku. Andrej Arih iz javnega zavoda Triglavski narodni park izpostavlja, da so ta jezera slabo pretočna, plitva, poleti se pregrevajo, zato so za človeške vplive, kot so vnašanje hranil, kopanje, kampiranje in kurjenje v bližini ter podobne prepovedane dejavnosti, toliko bolj občutljiva. Za letošnjo sezono je napovedal poostren nadzor v parku.
