V skladu s predlogom poslanca desnosredinske stranke Naprej Italija bi spremenili tudi ime zaščitnega zakona, sprejetega leta 2001, v zakon za zaščito jezikovnih manjšin v FJK. Ključna novost bi bila izvedba izrednega popisa prebivalstva, v katerem bi morali prebivalci te dežele anonimno povedati, kateri jezikovni skupnosti pripadajo. Na osnovi zbranih podatkov bi določili območje, na katerem se izvaja zakon, na spletni strani poroča Primorski dnevnik.
Senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc je v odzivu ocenila, da bi bil popis neustaven. Zaščita Slovencev na Videmskem, Goriškem in Tržaškem po njenem mnenju ne sme biti odvisna od števila govorcev, kar naj bi potrjevali ustavni zakoni, mednarodni dogovori in tudi državni zakon o avtohtonih jezikovnih manjšinah. »Namen tega zakona očitno ni okrepitev zaščite nemške in furlanske skupnosti, ampak omejitev slovenske manjšine,« je dejala senatorka iz vrst Demokratske stranke.
Po poročanju Primorskega dnevnika sta bila podobna tudi odziva deželnega sekretarja Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ).
Iz SKGZ so sporočili, da predlog o popisu nima osnove v pravnem okviru, saj številčni obseg ne vpliva na raven zaščite. Izpostavili so, da v večkulturnem in večjezičnem okolju, kjer sobivajo osebe, ki so ali se čutijo pripadnike različnih narodnih skupnosti, popis po narodnosti predstavlja tehnični in etični problem.
Strinjajo se, da je treba vse avtohtone manjšine zaščititi, saj predstavljajo državno bogastvo raznolikosti in stopnjo demokratičnosti družbenega razvoja. »Zaščita pa se ne izvaja z odvzemanjem pravic in finančnih podpor eni narodni skupnosti v korist druge,« so izpostavili v sporočilu za javnost.
Novelli, ki tudi sam prihaja iz FJK, je v odzivu na kritike povedal, da popis nima namena, ki mu ga očitajo. Po njegovih besedah bi služil le kot osnova za pravičnejšo porazdelitev sredstev za jezikovne manjšine, navaja časnik.
