V državnem zboru sta včeraj odbora za delo ter za notranje zadeve na skupni seji razpravljala o domnevnih zlorabah socialnih transferjev, ki naj bi jih zagrešili tujci. Opozicijska SDS je sejo sklicala iz zdravorazumskih in ne iz protimigrantskih stališč, je pojasnila njihova poslanka Karmen Furman. V tem pogledu se ji je pridružila tudi koalicija.
Ne obsojajo več samo nezakonitih migracij
SDS je trditev o zlorabah utemeljila na dveh dejstvih. Prvo je to, da je po Sloveniji več stanovanj, v katerih je prijavljenih več deset oziroma celo do 547 oseb, ki tam seveda dejansko ne prebivajo. Ker slovenska zakonodaja določa, da lahko posameznik bivališče prijavi samo tam, kjer dejansko prebiva, je jasno, da gre za anomalijo.
Hkrati so poslanci SDS navajali podatek, da se je število tujcev, ki prejemajo razne socialne pravice, v zadnjem času močno povečalo. V Spodnjem Podravju v lanskem letu celo za dve tretjini. Iz tega so v SDS izpeljali sklep, da tujci pri nas množično in na podlagi prevare prijavljajo prebivališče, zato da bi neupravičeno dobili dostop do javnih sredstev. Hkrati so trdili, da so uradniki, ki so pristojni za te postopke, bodisi podkupljeni bodisi jih kriminalni tujci ustrahujejo. »Ne samo nelegalne migracije, ampak v veliki meri žal tudi zakonite se načrtno in sistematično zlorabljajo za socialo,« je dejal poslanec Branko Grims.
Na včerajšnji seji je tej argumentaciji nasprotovala samo Levica, v imenu katere je poslanec Primož Siter poudaril, da »povezave med fiktivnimi prijavami bivališč in socialnimi transferji ni nihče dokazal«.
To ne velja samo za včerajšnjo sejo, ampak nasploh. V letu 2015 je na primer takratni načelnik upravne enote Velenje (in zdajšnji predsednik odbora SDS za javno upravo) Fidel Krupić opazil, da je v nekaterih stanovanjih prijavljenih več kot 150 tujcev. Na podlagi prepričanja, da gre za zlorabe socialnih pravic, je izračunal, da to Slovenijo stane več kot 76 milijonov evrov na leto. Zato je sprožil postopke ugotavljanja dejanskega prebivanja, a je na njihovi osnovi nato prenehal govoriti o zlorabah in je pritrdil pojasnilom poznavalcev problematike migrantskega dela.
Dejstvo, da je v Sloveniji na posameznih naslovih prijavljenih mnogo preveč ljudi, je namreč posledica tega, da desettisoči delavcev iz tretjih držav (predvsem držav nekdanje Jugoslavije) na delo v Zahodno Evropo prihajajo prek Slovenije. Ker so zaposleni v slovenskem podjetju, morajo v Sloveniji prijaviti stalno prebivališče, čeprav dejansko delajo in spijo v Nemčiji, Avstriji ali v tovornjaku, ki ga vozijo.
Rast števila tujcev, ki v Sloveniji prejemajo socialne transferje, ni velika, saj se je na primer v Spodnjem Podravju lani to število povečalo za 47 oseb. V lanskem letu se je zaradi sprememb cenzusov na splošno povečal krog upravičencev do socialne pomoči.
Vlada zmore sama
Čeprav so se skoraj vsi člani odborov včeraj strinjali, da SDS opozarja na resničen problem, ukrepov, ki jih je SDS predlagala za omejitev socialnih pravic za tujce, niso sprejeli. Poslance koalicije so namreč prepričala zagotovila vlade, da bo problem lahko rešila že z veljavnimi in prihajajočimi zakonskimi določbami ter navodili, ki jih daje pristojnim organom. Ministrstvo za delo in ministrstvo za notranje zadeve sta zakonodajo zaostrila že leta 2013, saj od takrat tuji delavec v Slovenijo eno leto ne sme pripeljati svojih družinskih članov. Uvedbo ukrepa sta takrat ministrstvi utemeljevali s trditvijo, da v Sloveniji socialne transferje neupravičeno prejema pet tisoč tujcev, čeprav po podatkih centrov za socialno delo ni bilo skupno niti sto takšnih primerov.
