720.000 delavcev je bilo zaposlenih za nedoločen čas, 117.000 pa za določen čas. Delež zaposlenih za nedoločen čas se je glede na enako lansko obdobje povečal za šest odstotkov, delež zaposlenih za določen čas pa zmanjšal za 14,6 odstotka. Število oseb, ki delajo prek študentskega servisa, se je v zadnjem letu zmanjšalo za 8,7 odstotka.

56,1 odstotka delovno aktivnih oseb je imelo konec lanskega leta srednješolsko izobrazbo. Osnovnošolsko ali še nižje izobraženih je bilo 9,3 odstotka, višje ali visokošolsko izobraženih pa 34,6 odstotka. Medtem ko se je delež delovno aktivnih oseb z osnovnošolsko izobrazbo v zadnjih petih letih znižal za 2,9, delež tistih s srednješolsko izobrazbo pa za 1,1 odstotne točke, se je delež delovno aktivnih oseb z višje- ali visokošolsko izobrazbo zvišal za štiri odstotne točke.

31.400 delavcev bodo v prihodnjih šestih mesecih potrebovali delodajalci, deloma zaradi nadomeščanja, deloma pa zaradi širitve dejavnosti. V prihodnjega pol leta naj bi se odprlo približno 17.300 novih delovnih mest.

Največja potreba po delavcih v gradbeništvu

Največ delavcev bodo po napovedih delodajalcev potrebovali v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki vključujejo tudi agencijsko delo, ter v poslovanju z nepremičninami. Iskali bodo predvsem voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarje, varilce, prodajalce in elektroinštalaterje.

44,6 odstotka delodajalcev se je v minulega pol leta srečalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, v velikih podjetjih kar 66 odstotkov. Skoraj polovica (46 odstotkov) jih navaja, da se na razpisano delovno mesto ni prijavil niti en kandidat.

Največje težave imajo v gostinstvu, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (kot so čiščenje, varovanje…), gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter prometu in skladiščenju. Polovica delodajalcev težave rešuje z nadurami, skoraj četrtina s prenosom del na zunanje izvajalce, dobra petina pa s (pre)usposabljanjem zaposlenih.