Dokler ni Raffaele La Capria leta 1961 napisal romana Smrtna rana o neapeljski mladini, v katerem je omenil, kako so »spaghetti alla puttanesca« videti v Sirakuzah, o tej omaki ni bilo mogoče ničesar prebrati. Po mnenju italijanskega združenja poklicnih testeninarjev je jed postala priljubljena v 60. letih prejšnjega stoletja v Neaplju in Laciju. O njenem nastanku gre verjeti Annariti Cuomo, ki je leta 2005 v dnevniku Il Golfo zapisala, da je sugo alla puttanesca v 50. letih na otoku Ischia pred Neapljem iznašel Sandro Petti, solastnik slovite ischijske restavracije Rangio Fellone. Za vsako dobro jedjo se skriva dobra zgodba in o puttanesci je Petti povedal: »Zvečer sem že zapiral restavracijo, ko sta prišla sestradana gosta. Povedal sem jima, da mi je že skoraj vsega zmanjkalo. Pa sta vztrajala: 'Facci una puttanata qualsiasi' (vrzi nama kar koli skupaj).« Iz nekaj paradižnikov, oljk in kaper jima je pripravil jed, s katero sta bila tako zadovoljna, da jo je Petti uvrstil na jedilnik kot spaghetti alla puttanesca. Glavna značilnost jedi je, da jo lahko na hitro vržemo skupaj, kar je ne glede na različne zgodbice pravzaprav edina povezava z lahkoživostjo.